Družinska mediacija

Mediacijska srečanja so nama pomagala razumeti stališča drug drugega
Družinski zakonik in družinska mediacija

Usposabljanje za mediatorje v družinskih sporih (40 ur)
Usposabljanje za mediatorje 140 ur
USPOSABLJANJE ZA DRUŽINSKE MEDIATORJE (120 ur) (pogoj je predhodno zaključeno osnovno usposabljanje za mediatorje)
Usposabljanje za družinske mediatorje (200 ur) (za vključitev ni posebnih pogojev, saj je osnovno usposabljanje vključeno)

DRUŽINSKA MEDIACIJA

Družinska mediacija je namenjena družinam oziroma ožjim in širšim družinskim članom. Je učinkovito orodje za konstruktivno komunikacijo in iskanje ustreznih rešitev za vse družinske člane, ki so se znašli v konfliktni situaciji. S pomočjo družinske mediacije se lažje rešuje spore in nesoglasja med družinskimi člani, od blagih pa do zelo hudih. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa, razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov.

Družinska mediacija je primerna za reševanje vseh sporov, povezanih z družinskimi odnosi, od vsakodnevnih vprašanj do tistih, ki bi se sicer ali se že rešujejo na sodišču. Družinska mediacija je primerna tako za reševanje sporov in izboljševanje odnosov znotraj družine ali med bivšimi družinskimi člani, kot tudi v postopku razhajanja oz. ločevanja, pod pogojem, da si obe strani želita rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe.

Družinska mediacija je primerna za:

Reševanje sporov ali spornih vprašanj med partnerjema oz. zakoncema:

ki imata dober odnos, želita pa razrešiti določena sporna vprašanja (proaktivna mediacija)
ki želita izboljšati ali rešiti odnos (rekonstruktivna mediacija)
ki sta na robu ločitve

Reševanje sporov ali spornih vprašanj med partnerjema oz. zakoncema v procesu razhajanja oz. ločevanja (ločitvena mediacija)

Reševanje sporov med bivšimi partnerji oz. zakonci (poločitvena mediacija)

Reševanje sporov ali spornih vprašanj med:

starši in odraslimi otroci
brati in sestrami
starši in najstniki
taščo oz. tastom in zetom oz. snaho
med drugimi sorodniki

Reševanje drugih sporov ali spornih vprašanj, ki vplivajo na družino:

med družino in drugimi osebami (rejniki, skrbniki, posvojitelji ...)
med družino in organizacijami, ki skrbijo za njihovega člana (dom za ostarele, VDC ...)
spori med družno in institucijami, ki posegajo v njeno življenje
drugi spori, ki vplivajo na družino

Reševanje sporov ali spornih vprašanj glede:

kakovosti odnosa
delitve dela in odgovornosti
skrbi in vzgoje otrok
razdelitve skupnega premoženja
dediščine
skrbi za ostarelega starša
vodenja družinskega podjetja

Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.

Vrste družinske mediacije:

Proaktivna družinska mediacija

Mediacija je zelo uporabna metoda reševanja sporov ravno zaradi svoje hitrosti, učinkovitosti in večje kvalitete rešitev. Tudi v dobrih odnosih prihaja do spornih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti. Uporaba mediacije je torej smiselna, ne le kadar dva ne bi znala sama razrešiti spornih vprašanj, ampak tudi takrat, kadar bi s tem prihranila čas in energijo in prišla do boljših rešitev. Poleg tega pa sprotno reševanje oz. obvladovanje konfliktov prispeva k izboljšanju že dobrega odnosa in preprečuje, da bi se odnos poslabšal zaradi kopičenja nerešenih konfliktov.

Rekonstruktivna družinska mediacija

Do poslabšanja odnosa pogosto pride zaradi kopičenja nerazrešenih konfliktov, kar lahko odnos privede tudi na rob razpada. Ne glede na to, ali sta že na robu ločitve oz. prekinitve odnosa ali pa je njun odnos le slabši, kot bi si želela, in želita ostati skupaj, je smiselna rekonstruktivna družinska mediacija, kar pomeni mediacijo z namenom izboljšanja odnosa preko razreševanja ključnih nerazrešenih konfliktov, ki odnos hromijo oz. slabijo.

Ločitvena mediacija

V postopku ločevanja in razhajanja je mediacija zelo koristna. Četudi se partnerja odločita, da ne bosta ostala skupaj, mediacija kot način konstruktivnega reševanja sporov prispeva k temu, da se razideta bolj kultivirano in prideta do boljših dogovor, ki tudi bolj držijo. Spremljanje učinkov mediacije je pokazalo, da pari, ki se razidejo s pomočjo mediacije, obdržijo boljše odnose, se bolj držijo dogovorov in ohranjajo več stikov z otroki kot pa pari, ki se ločijo preko postopka na sodišču.

Poločitvena mediacija ali mediacija med nekdanjima partnerjema

Po razhodu, še posebej, če imata skupne otroke, se pojavljajo vprašanja oz. problemi, glede katerih se morata uskladiti in ni neobičajno, da se zatika tudi pri tovrstnem usklajevanju. Tudi v takih primerih je mediacija zelo uporabna in učinkovita, saj prihrani veliko časa in napora bivšima partnerjema, predvsem pa je bistveno zmanjša stres ob tovrstnem usklajevanju. Pripomore, da prideta do boljših dogovorov ali, da se sploh uspeta dogovoriti, in posledično bistveno zmanjša nezadovoljstvo, povezano z nekdanjim partnerjem oz. problematiko usklajevanja med nekdanjima partnerjema.

Mediacija med drugimi družinskimi člani ali sorodniki

Do sporov, ki jih ne znajo učinkovito razrešiti, seveda prihaja tudi med drugimi družinskimi člani in ne le med partnerjema ali bivšima partnerjema, zato je smiselna uporaba mediacije tudi v sporih med starši in otroki, brati oz. sestrami, polbrati oz. polsestrami, tastom oz. taščo in zetom oz. snaho idr., skratka v vseh družinskih odnosih, kjer udeleženi želijo razrešiti konflikte učinkovito in tako, da bi bila rešitev dobra za obe strani.

Mediacija med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje

V širšem smislu lahko pod družinsko mediacijo razumememo tudi mediacijo, povezano s spori med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje oz. skrbijo za njenega člana – to so institucije, kot so domovi za ostarele, varstveno delovni centri, centri za socialno delo ali posamezniki, kot npr. rejniki.

Neformalna družinska mediacija

Neformalna družinska mediacija pomeni uporabo mediacijskih spretnosti znotraj družine za reševanje sporov med družinskimi člani. Spore lahko pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, soseda ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, sosed ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati spore med otroki eden od staršev ali pa celo kar eden od otrok (vrstniška mediacija v družini).

S pomočjo mediacije se lažje rešuje spore in nesoglasja od blagih pa do zelo hudih. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa in razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov. Mediacijo vodi usposobljen mediator. Vsebina mediacije je zaupna.

POSTOPEK VKLJUČITVE V DRUŽINSKO MEDIACIJO NA Zavodu RAKMO:

Na družinsko mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu 01/436 41 17 ali preko e-pošte Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani Mediacija.

Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na vašo željo drugo stran povabimo s strani centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o družinski mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.

Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.

Mnenje udeleženke mediacije (objavljeno z dovoljenjem)

Na mediacijsko srečanje sva prišla v obdobju, ko sva se že razhajala. Mediacijska srečanja so nama pomagala razumeti stališča drug drugega. Kadar je človek čustveno popolnoma okupiran z bolečino in svojo edino resnico, se ne more distancirati od težav, še manj jih reševati. Nek pregovor pravi tudi, da avtor problema ni prava oseba za iskanje rešitve problema, ker je ni sposoben videti, njegov um je omejen. Nama se je dogajalo to, da se nisva mogla več pogovarjati, ne da bi se v roku 30-ih sekund skregala.

Potem sva se na mediacijskih srečanjih znova uspela slišati in prisluhniti drug drugemu, kar je zelo pomembno za obe strani. Mediacijska srečanja so bila kot neke vrste ventil za vse notranje pritiske. Prvič sva drug drugemu upala povedati neke stvari, ki so naju mučile. Po drugi strani sva se trudila povedati stvari na način, da drugega ne bi prizadela. To je trening, ki ga je treba izvajati daljše obdobje, od enkrat se ne zgodijo čudeži.

Midva danes sicer nisva več skupaj, ker pa imava skupaj otroka se še videvava občasno, kadar gre otrok k njemu na obisk. Poudarila bi, da so nama srečanja pomagala iti narazen v miru in največji meri kolegialnosti. Sicer bi se verjetno sovražila ali pa večno trpela zaradi nerazrešenih dilem, ki bi obvisele med nama.

Mediacijsko srečanje priporočam vsem parom, ki imajo težave, predvsem pa naj se ga poslužujejo takoj, ko nastopijo težave in ne takrat, ko je že prepozno. Veliko se da narediti tudi preventivno, kar je zelo pametna investicija.