Obvladovanje jeze

AKTUALNO: Seminar Obvladovanje jeze (8 ur) - četrtek, 30.1.2020, 9.00-15.00, Ljubljana



Obvladovanje jeze, tako kot obvladovanje čustev nasploh, ne pomeni, da lahko izbiramo, kaj bomo čutili in še manj, da jezo potlačimo ali odklopimo. Pomeni pa, da izbiramo, kako se bomo na našo jezo odzivali, da lahko nanjo do neke mere vplivamo, in da jo lahko tudi kultiviramo. Če hočemo jezo uspešno obvladovati, si lahko pomagamo z določenimi tehnikami. V splošnem lahko jezo uporabimo ali umirjamo. Organizem potrebuje približno 20 minut, da se umiri, če pride do splošnega fiziološkega vzdraženja organizma (DPA), kar pomeni, da če smo jezni dlje kot toliko, obstaja nekaj, v okolju ali v naših mislih, kar našo jezo ohranja, in če jo želimo umiriti, je smiselno, da ta dražljaj tako ali drugače odstranimo. Po drugi strani  lahko jezo včasih tudi konstruktivno uporabimo.

Nekaj tehnik za obvladovanje jeze: poročanje o jezi, preverjanje zaznave, ugotavljanje sporočila, ugotavljanje namena, čakanje, odvračanje pozornosti, sprememba dejavnosti, uporaba za kaj koristnega, asertivno dejanje in preusmeritev jeze.


Poročajmo o jezi

O jezi lahko drugemu poročamo, ne da bi jo potlačili ali udejanjali. S tem, ko o jezi drugemu poročamo in nas drugi sliši, jeza izgubi svojo intenzivnost. Poleg tega jo lahko drugi upošteva, ne da bi se ji podredil, če o njej ne bi poročali, pa se je morda ne bi zavedal. Če o jezi poročamo, pa jo lahko bolj ozavestimo in upoštevamo tudi sami. Kadar smo jezni namreč stvari drugače dojemamo in sprejemamo drugačne odločitve, kot bi jih, če bi bili mirni.

Preverimo, ali je zaznava, na kateri temelji jeza, upravičena

Jeza je bolj odziv na naše dojemanje situacije oz. njeno interpretacijo kot pa na situacijo samo. De Bono poroča o prijatelju, ki se je ustavil, da bi pomagal gospe, ki je ležala ob cesti. Med tem se je pripeljal nekdo drug, ustavil avto in ga udaril tako močno, da je padel v nezavest, ker je bil prepričan, da je on napadel gospo.

Vprašajmo se, kaj nam to čustvo sporoča?

Morda nam jeza prinaša sporočilo o tem, da so kršene naše pravice, oz. da kdo vdira na naš teritorij. Lahko se vprašamo, kaj točno je tisto, kar je ogroženo. Če se zavedamo, v čem je problem, ga bomo lažje rešili, kot če se le prepuščamo jezi, ali jo potlačimo. Če se vprašamo, kaj nam jeza sporoča, lahko tudi ugotovimo, da je v igri še kaj drugega in ne le tisto, kar se zdi očitno.

Ugotovimo, kakšen je namen naše jeze

Čustva so dogajanja s skritim namenom, pravi Lukas Moeler. Smiselno se je torej vprašati po namenu naše jeze. Kaj hočemo z jezo doseči? Ko to ugotovimo, nam lahko postane jasno, da jeza ni najbolj smiseln način za doseganje le-tega. Na primer, če bi radi dosegli, da nas bi drugi poslušal, je verjetno, da ga bomo s svojo jezo le še bolj odvrnili od tega. Po drugi strani pa lahko ugotovimo, da je jeza čisto na mestu, saj nam lahko da energijo, da ukrepamo. Smiselno se je torej vprašati: Kaj hočem z jezo doseči? Ali hočem biti jezen? in Ali bom z jezo dosegel to, kar želim, ali pa morda obstaja primernejši način?

Počakajmo, da napad jeze mine

Jeza je čustvo, ki se hipoma sproži in sprosti precejšnjo energijo, ki jo lahko uporabimo za boj. V določenih redkih situacijah, ko je boj res potreben, je to koristno, sicer pa je v današnji družbi to precej kontraproduktivno. Če se na jezo ne odzovemo, in če iz okolja ali iz naših misli ne prihajajo dražljaji, ob katerih bi se jeza še naprej sprožala, zelo hitro pride do umiritve. Torej, če premagamo prvi impulz, lahko le malo počakamo, pa bo jeza minila.

Odvrnimo pozornost od stvari, ki nas jezi in ne ohranjajmo jeznih misli

Našo jezo pogosto ohranja to, da pozornost namenjamo tisti stvari, ki nas jezi. Če želimo jezo konstruktivno uporabiti kot vir energije, je to morda smiselno, sicer pa po nepotrebnem vznemirjamo organizem in se po nepotrebnem obremenjujemo s tem, da jezo krotimo, ko bi lahko enostavno odvrnili pozornost, oz. jo usmerili drugam. Podobno velja tudi za misli. Če premišljujemo o določeni stvari, ki nas jezi, oz. ob kateri se jezimo, s tem le dodajamo 'drva na ogenj', če pa premišljujemo kaj drugega, se lahko hitro pomirimo.

Spremenimo dejavnost, da se sprostimo

Jezo lahko obvladujemo tudi tako, da za določen čas spremenimo dejavnost. S tem, ko spremenimo dejavnost, (lažje) spremenimo fokus pozornosti kot tudi vsebino misli. Poleg tega nas druga dejavnost zaposli in terja od nas drugačno psihološko organiziranost, kar posledično psihološko oddalji problematiko, povezano z našo jezo.

Uporabimo jezo za nekaj koristnega

Jeza je energija, zato jo lahko koristno uporabimo medtem, ko jo hladimo. Če rabimo več energije, jo lahko celo ohranjamo s tem namenom. V jezi lahko, na primer, nasekamo drva, pomijemo posodo, pospravimo stanovanje, operemo avto ali karkoli drugega, za kar potrebujemo več energije. Če nimamo drugega dela, za katerega bi jezo lahko uporabili, lahko tudi telovadimo.

Uporabimo jezo za asertivno dejanje

Jezo lahko konstruktivno uporabimo tudi za uveljavljanje pravic ali interesov, ki jih imamo. Morda imamo premalo energije, ali si ne upamo prositi ali zahtevati določene stvari, čeprav si jo želimo, ali imamo do nje pravico. Ko se ujezimo, pa lahko to jezo uporabimo kot energijo, da to kar želimo, končno izrazimo ali uveljavimo.

Preusmerimo jezo stran od sogovornika

V najslabšem primeru, če ne uspemo kako drugače obvladati jeze, lahko jezo sprostimo tudi na manj konstruktiven način, vendar to sproščanje usmerimo stran od sogovornika. Lahko kaj razbijemo (vendar ne česa, kar bi bilo drugemu pomembno), lahko kaj vržemo (vendar ne drugemu v glavo), lahko kričimo (a ne na drugega), lahko kam brcnemo, udarimo ali kaj podobnega. Vsi ti načini sicer niso najbolj konstruktivni, vendar včasih lahko pomagajo, če napetost naraste preko meje, ki bi jo lahko vzdržali. Pomembno je, da se drugi zaveda, da svojo jezo dovolj obvladamo, da on sam pri tem ni ogrožen.

Ne glede na to, na kakšen način jezo obvladamo, je pomembno, da se vprašamo, od kod jeza izvira in po potrebi, ko nas je jeza že minila, rešujemo problem ali konflikt, ki nam ga je jeza pokazala.

Akomodacija
Akomodacijo konflikta definiram kot: odpravljanje določene neusklajenosti, tako da ne ovira več delovanja sistema, ne da bi pri tem bistveno spreminjali sistem, drugega, sebe ali situacijo. Konflikt se lahko akomodira s podreditvijo ene ali druge strani, s kompromisom, z uveljavljanjem svojega predloga, s pojasnjevanjem, z nameščanjem ali žrebom.


Iz knjige Umetnost obvladovanja konfliktov, M. Iršič (2004, str. 174-177)
 




NAPOVEDNIK

AKTUALNO: 15% popust na kotizacijo za prijavo in plačilo 14 dni pred začetkom seminarja

Obvladovanje jeze (8 ur) - četrtek, 30.1.2020, 9.00-15.00, Ljubljana

Mediacija v šoli (8 ur) - torek, 3.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Obvladovanje nasilja in nenasilna komunikacija (8 ur) - četrtek, 12.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Komunikacija s starši (8 ur) - sreda, 18.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Reševanje konfliktov v šoli (8ur) - četrtek, 19.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Mediacija - posredovanje v sporih (16 ur) - sreda, 5.2. in četrtek, 6.2.2020, 14.00 - 20.30, Ljubljana

Razvijanje veščin obvladovanja konfliktov (40 ur) - ponedeljek do petek, 19. do 23.8.2019 in 7.-21.8.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana


 

 

 


OSNOVNO USPOSABLJANJE ZA MEDIATORJE (140 ali 64 ur)

Vključena knjiga Obljuba mediacije.
Ljubljana: 5.2.2020 - 21.5.2020


USPOSABLJANJE ZA DRUŽINSKE MEDIATORJE (120 ur)
Ljubljana: 24.2.2020 - 12.5.2020

Maribor: 13.2.2020 - 4.6.2020

 

USPOSABLJANJE ZA MEDIATORJE V DRUŽINSKIH SPORIH (40 ur)
Ljubljana: 15.1.2020 - 23.1.2020

Ljubljana: 2.3.2020 - 25.3.2020

Ljubljana: 1.6.2020 - 9.6.2020

 

 

 

 


Obvladovanje jeze (8 ur) - četrtek, 30.1.2020, 9.00-15.00, Ljubljana

 

Več...


Mediacija v šoli (8 ur), torek, 3.3.2020, 9.00-15.00, Ljubljana

 

Več...


Obvladovanje nasilja in nenasilna komunikacija (8 ur) - četrtek, 12.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Več...


Komunikacija s starši (8 ur) - sreda, 18.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

 

Več...




(c) 2011-2020 Zavod RAKMO - Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov - Vse pravice pridržane
Produkcija 5ka