Kako se spet pripraviti k delu?Za delo smo najbolj motivirani, če znamo v njem najti smisel

Še posebno v času po dopustu se marsikdo srečuje s problemom delovne motivacije. Kako se po prijetnem lenarjenju spet pripraviti do tega, da zavzeto poprimemo za delo, ki ga opravljamo?

Da bi si lažje odgovorili na to vprašanje, je pomembno vedeti, kaj nas motivira za delo tudi sicer. Če za delo že pred dopustom nismo motivirani, bomo po tem še toliko manj. Na splošno je najboljši recept za to da po dopustu spet zavzeto poprimemo za delo ta, da smo za naše delo motivirani.

Plača – ni zadosten motiv
Denar oz. plača je vsekakor nujen pogoj, da se lahko posvetimo delu, saj je s tem poskrbljeno za našo gmotno varnost. Kljub temu pa plača in druge ugodnosti niso dovolj, da bi nas motivirale. Raziskave so celo pokazale, da lahko nagrade ali plačilo spodkopljejo veselje do dela. Najprimernejša služba bi bila tista, ki bi jo opravljali tudi, če ne bi bila plačana in zato je zelo na mestu vprašanje, ali imam vsaj približno tako službo. Žal v današnji družbi ne gre, da bi bil brez denarja, zato je treba delati za denar _ in vsak delavec je tudi vreden svojega plačila _ kljub temu pa plačilo ni in ne sme biti edino, kar nas motivira za delo.

Če predolgo opravljamo isto delo, postane _ kljub dobri plači _ rutinsko in nezanimivo, manjka nam izzivov in posledično nam drastično upade tudi motivacija. Do neke mere lahko upad motivacije sicer nadomestimo z voljo ali prisilo, če ne zaradi drugega, iz finančnih razlogov, a tudi moč volje, ki jo sicer tako kot moč mišic lahko krepimo, oslabi, če jo preveč uporabljamo. Poleg tega je nevarnost, da »pregorimo« in popolnoma izgubimo voljo do dela ali celo do življenja.

Poleg zunanjih oblik motivacje so pomembne tudi notranje. V splošnem ločimo tri tipe: radovednost, potreba po kompetentnosti in učinkovitosti in potreba po dosežkih.

Sledimo vedoželjnosti
Namesto da bi se skušali prisiliti k delu, raje poskrbimo, da bo naše delo izpolnjevalo tri temeljne prvine notranje motivacije, in sicer radovednost, potrebo po (razvijanju) sposobnosti in potrebo po dosežkih. Ne zanemarjajmo stvari, ki pri delu pritegnejo pozornost oziroma zbudijo radovednost, z izgovorom: »Sedaj nimam časa za to, ker imam veliko dela.« Če si bomo vzeli par trenutkov za tisto, kar nam je vzbudilo zanimanje, se nam bo to lahko že takoj, gotovo pa v bližnji prihodnosti, bogato obrestovalo. Pomembno je tudi, da pri delu razvijamo znanje in sposobnosti, zato se ne izogibajmo izzivom in priložnostim za učenje tako na delovnem mestu kot tudi na kakšnem seminarju ali drugem izobraževanju. Če hočemo, da bo delo ostalo zanimivo, potrebujemo vedno nove dosežke, stvari, ki so nam v izziv, take, ki še malo presegajo tisto, kar smo dosegli do sedaj.

Razvijanje občutka pristojnosti
Na začetku delovne dobe, ko začenjamo določeno službo, nam običajno ni treba skrbeti za motivacijo, saj nam je vse novo in izziv. Ko preteče nekaj časa in se dela navadimo, pa se nam razvija občutek kompetentnosti. Vedno bolj smo zadovoljni s svojimi dosežki in vedno bolj se nam zdi, da delo obvladamo. To nas motivira in nadomesti radovednost in izziv, ki sta kot motivacijska elementa prevladovala na začetku. Še pozneje, ko delo ni več novo in se nam sposobnosti ne razvijajo več, pa lahko začne motivacija upadati. To se seveda na delovni uspešnosti ne pozna takoj, saj s pomočjo pridobljenih izkušenj lahko do precejšnje mere nadomestimo upad motivacije. A prej ali slej, bo, če česa ne ukrenemo, pomanjkanje motivacije obrodilo svoje slabe sadove. To pa je tudi čas, ko je treba začeti razmišljati o spremembi dela, najsi bo znotraj iste dejavnosti v smislu napredovanja ali zamenjave delovnega mesta ali pa s spremembo zaposlitve.

Smisel opravljenega dela
Poleg radovednosti ter potrebe po kompetentnosti in dosežkih pa na motivacijo močno vpliva tudi pomen oz. smisel, ki ga v delu vidimo in to kakšno vlogo ima pri naših daljnoročnih ciljih. Tudi ko nam delo ni več novo in se naše sposobnosti ne razvijajo več dosti, nam pomen, ki ga ima naše delo, zagotavlja močan vir motivacije, ki po moči lahko celo presega vse druge. Četudi je naše delo pretežno rutinsko, smo zanj lahko visoko motivirani, če le vidimo smisel v tem kar počnemo. Če to, kar delamo, predstavlja korak na poti do večjih ciljev oziroma nam pomaga pri uresničevanju naših sanj ali pa s tem kar delamo sodelujemo pri nečem pomembnem že v sedanjosti, bomo v splošnem za delo bolj motivirani, kot če v njem ne vidimo ne smisla in ne pomena za prihodnost.

O vprašanju, kako se prav po čudovitem dopustu spet motivirati za delo, pa tole: lahko se s tem problemom aktivno spopademo in si zadamo za cilj, da se bomo v delo zagrizli z vso vnemo, toliko bolj, kolikor nam manjka volje; ali pa preprosto sprejmemo dejstvo, da bomo kratek čas še malo žalovali za lepimi počitnicami, potem pa bomo spet padli v delovni ritem, ki smo ga bili navajeni od prej.

Marko Iršič
 

Obvladovanje jeze (8 ur) - sreda, 12.9.2018, 9.00-15.30, Ljubljana


več...

Asertivna komunikacija - kako se postaviti zase in vzpostaviti kontrolo nad svojim življenjem (8ur) - petek, 14.9.2018, 9.00-15:30, Ljubljana

 

več ...


Obvladovanje stresa (8 ur) - sreda, 19.9.2018, 9.00-15.00, Ljubljana

 

več ...

 


Obvladovanje težavnih strank (8 ur) - ponedeljek, 15.10.2018, 9.00-15.00, Ljubljana

 

več...





Zavod RAKMO je ustanovni član 
Zavod RAKMO je ustanovni član 
Zavod RAKMO je ustanovni član 
Zavod RAKMO je član 
European Mediation
Network Initiative

Združenja mediacijskih organizacij Slovenije - Medios
Evropskega združenja za transformativno mediacijo South Eastern
European Mediation Forum



(c) 2011-2018 Zavod RAKMO - Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov - Vse pravice pridržane
Produkcija 5ka