FACILITATIVNA (pospeševalna oz. podporna) MEDIACIJA

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je preučeval in izvajal zgolj en tip mediacije, ki ga imenujemo »pospeševalna mediacija«. V okviru pospeševalne mediacije mediator strukturira postopek, s katerim asistira strankam, da dosežeta medsebojno usklajen dogovor. Mediator zastavlja vprašanja, ugotavlja in ureja stališča strank; odkriva interese v stališčih strank in pomaga strankam pri odkrivanju in analiziranju možnosti za dogovor. Pospeševalni mediator ne ponuja strankam nobenih priporočil, lahko pa predstavi svoje mnenje o zaključku postopka ali lastno predvidevanje o odločitvah sodišča glede primera. Mediator vodi postopek odločanja, medtem ko je sam zaključek v domeni strank. Pospeševalni mediatorji zagotavljajo, da stranki dosežeta dogovor na podlagi primernih informacij in razumevanja. Pretežno se poslužujejo skupnih srečanj z vsemi udeleženimi stranmi, ki tako slišijo mnenja vseh udeleženih, sklicujejo pa tudi ločena srečanja. Mediatorji si v procesu mediacije prizadevajo za ključen vpliv strank in ne njihovih pravnih zastopnikov na končno odločitev. Facilitativna mediacija se je razvila v obdobju centrov za razreševanje konfliktov, v okviru katerih mediatorji-prostovoljci niso potrebovali strokovnega znanja o vsebini mediacije, na katerih prav tako niso prisostvovali pravni zastopniki strank. Mediatorji-prostovoljci so bili iz različnih socialnih okolij. Tovrstne mediacije se odvijajo še danes, a so se jim pridružili številni profesionalni mediatorji, ki prav tako izvajajo facilitativni slog mediacije.


EVALUATIVNA (vrednostna oz. ocenjevalna) MEDIACIJA

Evaluativna mediacija se je razvila po modelu poravnalnih konferenc, ki so jih vodili sodniki. Evaluativni mediator asistira strankam pri doseganju dogovora, tako da jih opozori na šibke točke njunih primerov in predvideva kako bi se sodnik oz. porota odločila, če bi bil primer obravnavan na sodišču. Evaluativni mediator lahko poda formalno ali neformalno oceno strankam o izidu dogovora. Evaluativni mediatorji so bolj osredotočeni na pravne pravice strank in manj na njihove potrebe in interese. Njihove ocene so oblikovane na podlagi pravnega koncepta pravičnosti. S svojimi strankami in njihovimi pravnimi zastopniki se srečujejo na ločenih srečanjih in nato izvajajo t.i. »mobilno diplomacijo«. Strankam in njihovim pravnim zastopnikom pomagajo preučiti njihov pravni položaj in neugodnosti oz. koristi, ki bi jih pridobili bodisi iz sodnega procesa bodisi dogovora z mediacijo. Evaluativni mediator strukturira proces in tudi neposredno vpliva na rezultat mediacije.Evaluativna mediacija se je razvila v okviru sodišču pridružene mediacije. Pravni zastopniki običajno v sodelovanju s sodiščem izberejo mediatorja in so sami aktivni udeleženci mediacije. Stranke so navadno prisotne na mediaciji, vendar se lahko mediator sreča tudi zgolj s pravnim zastopnikom, kakor tudi s stranko in s pravnim zastopnikom. Predpostavlja se, da ima v okviru ocenjevalne mediacije mediator potrebna strokovna ali pravna znanja o vsebini mediacije. Zaradi povezave med ocenjevalno mediacijo in sodiščem ter zaradi sorodnosti s poravnavo, je večina ocenjevalnih mediatorjev odvetnikov.


TRANSFORMATIVNA (preoblikovalna) MEDIACIJA

Transformativna mediacija je najnovejši od treh konceptov, poimenovana v knjigi Obljuba mediacije,Folger in Bush, iz leta 1994. Transformativna mediacija temelji na vrednotah »omogočanja« oz. spodbujanja vseh udeleženih strani, kolikor je to le mogoče in na »priznavanju« medsebojnih potreb, interesov, vrednot in stališč. Potencial transformativne mediacije je v spremembah, ki se zgodijo pri mediantih in preoblikovanih odnosih nekaterih ali celo vseh udeležencev. Mediatorji se v tranformativnem slogu mediacije srečajo z vsemi strankami, saj lahko le tako drug drugemu »podelijo priznanje«. V določenih pogledih vrednote transformativne mediacije odražajo vrednote zgodnje pospeševalne mediacije, posebej glede omogočanja oz. spodbujanja strank in pomena preoblikovanja. Zgodnji facilitativni mediatorji so pričakovali preoblikovanje družbe s pomočjo miroljubnih tehnik. In spremembe so se res tudi zgodile. Moderni transformativni mediatorji želijo nadaljevati ta proces, s tem, ko prepuščajo odločitve udeležencem mediacije in jih podpirajo pri usmerjanju postopka mediacije. V transformativni mediaciji stranke določajo tako postopek kot izid mediacije in mediator temu sledi.


PREDNOSTI IN SLABOSTI

Zagovorniki so mnenja, da facilitativna in transformativna oblika mediacije usposablja stranke in jim pomaga prevzeti odgovornost za svoje konflikte in njihovo razrešitev. Kritiki pa menijo, da facilitativna in transformativna oblika mediacije trajata predolgo in se preveč pogosto končata brez dogovora. Skrbi jih, da bi bili izidi mediacije nasprotni standardom pravičnosti in mediatorji v teh okvirih ne bi mogli zaščititi šibkejše strani.

Podporniki transformativne oblike mediacije trdijo, da mediatorji facilitativne in evaluativne mediacije preveč pritiskajo na stranke, naj dosežejo dogovor. Zagovarjajo mnenje, naj se stranke same odločijo ali želijo rešitev in ne mediator namesto njih.

Podporniki evaluativne oblike mediacije nasprotno trdijo, da si medianti želijo predstavitve možnih rešitev, če sami ne morejo doseči dogovora. Prav tako si želijo vedeti, katera rešitev je najbolj pravična. Pri tem se sklicujejo na vedno višje število udeležencev v okviru evaluativnih mediacij, kar kaže na to, da »trg« podpira tovrstno obliko mediacije. Njihovi kritiki pa izpostavljajo, da je popularnost rezultat kratkovidnosti pravnih zastopnikov, ki izbirajo evaluativno obliko mediacije, ker jim je bolj domača. Menijo, da sami medianti ne bi izbrali te oblike, če bi jim dali na razpolago dovolj informacij o drugih oblikah. Prav tako niso prepričani, da se evaluativni mediator pri svojih ocenah primera ne bo zmotil.


MOČNA ČUSTVA

Mediatorji običajno gojijo močna čustva do različnih stilov mediacije. Večina usposabljanj mediatorjev še vedno uporablja facilitativni pristop, čeprav se mediatorji-pravni zastopniki usposabljajo tudi v evaluativnem modelu. Različna usposabljanja dopolnjujeta Folger in Bush s transformativnim pristopom. Številni mediacijski standardi (od nacionalnih in državnih mediacijskih organizacij, državnih zakonodajnih in sodniških mediacijskih programov) ne izpostavljajo tega vprašanja. Nekateri prepovedujejo evaluativni model, medtem ko ga nekateri zahtevajo. Na primer smernice države Illinois o najboljših interesih otroka določajo: »Hkrati s tem, ko ima mediator dolžnost nepristranskosti, ima prav tako dolžnost zagovarjati najboljše interese otrok in drugih oseb, ki so nesposobne oblikovati prostovoljnih, informiranih odločitev… Če mediator verjame, da predlagan dogovor ne ščiti najboljših interesov otrok, ima dolžnost, da obvesti udeležene strani o svojem prepričanju in o razlogih zanj.«

Naslednji primer »močnih čustev« je iz leta 1997, ko so bile preučene Floridske profesionalne smernice za mediatorje in je komisija obtičala ob vprašanju evaluativnosti oz. vrednotenja v mediaciji. Sedanje pravilo pravi, da »naj mediator ne bi posredoval informacij, za katere ni kvalificiran, da jih podaja« in »mediator naj ne bi podajal mnenja o tem kako naj bi sodišče razsodilo v posameznem primeru«. Komisija naj bi predlagala dve možnosti sprememb na tem področju. Prva prepoveduje podajanje mnenj, razen izpostavljanja možnih izidov primera, druga možnost pa dopušča možnost, da mediator preskrbi informacije in nasvete, za katere je pooblaščen, dokler s tem ne krši lastne nepristranskosti ali samoodločbe udeleženih strani. Po predloženih komentarjih obeh možnih rešitev, sta bili obe zavrženi. Komentarji so bili številni in močni. V začetku leta 2000 se je nato oblikovalo novo pravilo, ki odraža prvo predlagano možnost.

V sodni odredbi Michigana iz leta 2000, ki dovoljuje sodnikom, da primere dodelijo v mediacijski postopek, je Vrhovno sodišče Michigana vstavilo razlikovanje med facilitativnim in evaluativnim postopkom. Sodna odredba tako izjavlja, da lahko sodišča napotijo stranke v facilitativne postopke, ne pa v evaluativne.


POMISLEKI

Zdi se, da obstoji več pomislekov in skrbi glede evaluativnega in transformativnega sloga mediacije kot do facilitativnega. Za le-tega se zdi, da je sprejemljiv za skoraj vse, čeprav se nekaterim zdi manj uporaben in dolgotrajnejši. Kakorkoli že, precej kritik se je nabralo na račun evaluativnega sloga kot prisilnega, vsiljenega, nasilnega in ne-nepristranskega. Transformativna mediacija je po drugi strani kritizirana, ker naj bi bila preveč idealistična, ne dovolj osredotočena in neuporabna v poslovnih in sodnih zadevah. Mediatorji v preoblikovalnem stilu mediacije bi seveda te oznake poskušali izpodbijati. Sam Imperati, na primer, vidi v evaluativnem pristopu razpon od mehkega do trdega: od izpostavljanja možnosti, do igranja vloge hudičevega advokata, do izražanja pravnih dilem ali obrambe, vse do ponujanja mnenj ali nasvetov glede samega izida mediacije. Verjame, da ni mogoče predpostavljati, da je evaluativni pristop nujno nasilen. Folger in Bush na drugi strani vidita transformativen slog mediacije kot izredno gibljiv in primeren za vse tipe konfliktov.

Naslednji pomislek je, da številni pravni zastopniki in klienti ne vedo, kaj jih čaka, ko se znajdejo v mediatorjevi pisarni. Nekateri so mnenja, da bi morali mediatorji razkrili kateri stil mediacije uporabljajo, preden bi se srečali s stranko ali vsaj pred izvedbo mediacije. Nekateri mediatorji si nasprotno želijo več svobode pri odločanju glede pristopa, ki ga lahko prilagodijo, ko spoznajo, kaj je najboljše za posamezen primer.


SLOGI vs. KONTINUUM

Samuel Imperati in Leonard Riskin verjameta, da predstavljajo navedeni slogi bolj kontinuum, razpon od najmanj do najbolj intervencijskih, kot pa izrazito ločene pristope. SPIDR raziskava in druge manj formalne raziskave so pokazale, da večina mediatorjev uporablja nekaj facilitativnih in nekaj evaluativnih tehnik, odvisnih od posameznikovih veščin in nagnjenosti ter potreb v posameznem primeru. Folger in Bush zaznavata bolj izrazite razlike med slogi, posebej razliko med mediacijo »od zgoraj dol« in od »spodaj gor«. Prepričana sta, da evaluativna in facilitativna mediacija posvečata preveč pozornosti pravnim informacijam in da je razrešitev, ki pride od samih strank, globlja, dlje trajajoča in dragocenejša. Kakorkoli, v neformalnih razpravah, številni mediatorji, ki izvajajo transformativni model, pravijo, da se poslužujejo tudi mešanice facilitativnih in transformativnih tehnik, namesto zgolj ene ali druge.


ZAKLJUČKI

Znotraj mediacije je dovolj prostora za različne sloge, bodisi facilitativne, evaluativne ali transformativne. Vsak izmed njih prinaša določene veščine v prostor razreševanja konfliktov. Imperati je prepričan, da večina mediatorjev uporablja kombinacijo teh slogov, odvisno od posameznih primerov in udeležencev v mediaciji, kakor tudi lastnih pristopov v mediaciji. Nekateri izkušeni mediatorji razložijo mediantom in pravnim zastopnikom slog mediacije, za katerega verjamejo, da bi bil najbolj primeren za njihov primer. Nekatere stranke in pravni zastopniki pa so sami dovolj izkušeni, da poznajo razlike med slogi mediacije in zahtevajo posamezen slog za svoj primer. Zdi se, da bi bilo za mediatorje primerno, da bi svojim strankam in pravnim zastopnikom predstavili sloge mediacije, ki jih običajno uporabljajo in teoretično podlago oz. vrednote, na katerih so utemeljeni. S tem bodo medianti boljše in bolj zadovoljne stranke, prav tako bo za samo mediacijo bolj jasno kaj ponuja. To pa lahko zgolj okrepi kredibilnost in uporabno vrednost mediacije.

Objavljeno v slovenščini z dovoljenjem avtorice.

© Zavod RAKMO 2010

 

Vir:www.mediate.com;Zena Zumeta: Styles of Mediation: Facilitative, Evaluative, and Transformative Mediation, September 2000.

 




NAPOVEDNIK

AKTUALNO: 15% popust na kotizacijo za prijavo in plačilo 14 dni pred začetkom seminarja

Obvladovanje stresa (8 ur) - petek, 18.10.2019, 9.00-15.00, Ljubljana

Obvladovanje jeze (8 ur) - četrtek, 24.10.2019, 9.00-15.00, Ljubljana

Obvladovanje težavnih strank (8 ur) - torek, 5.11.2019, 9.00-15.00, LjubljanaTehnike pogajanj (8ur) - torek, 19.11.2019, 9.00-15.00, Ljubljana

Tehnike pogajanj (8ur) - sreda, 13.11.2019, 9.00-15.00, Ljubljana

Kakovostna komunikacija v medosebnih odnosih (8 ur) - petek, 29.11.2019, 9.00-15.00, Ljubljana

Obvladovanje jeze (8 ur) - četrtek, 30.1.2020, 9.00-15.00, Ljubljana

Mediacija v šoli (8 ur) - torek, 3.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Obvladovanje nasilja in nenasilna komunikacija (8 ur) - četrtek, 12.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Komunikacija s starši (8 ur) - sreda, 18.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Reševanje konfliktov v šoli (8ur) - četrtek, 19.3.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

Mediacija - posredovanje v sporih (16 ur) - sreda, 25.9. in četrtek, 26.9.2019, 14.00 - 20.30, Maribor
in ponedeljek, 7.10. in torek, 8.10.2019, 14.00 - 20.30, Ljubljana

Razvijanje veščin obvladovanja konfliktov (40 ur) - ponedeljek do petek, 19. do 23.8.2019 in 7.-21.8.2020, 9.00 - 15.00, Ljubljana

 

 

 

 

 




OSNOVNO USPOSABLJANJE ZA MEDIATORJE (140 ali 64 ur)

Vključena knjiga Obljuba mediacije.
Ljubljana: 27.11.2019 - 5.3.2020


USPOSABLJANJE ZA DRUŽINSKE MEDIATORJE (120 ur)
Ljubljana: 27.11.2019 - 11.2.2020

Maribor: 15.11.2019 - 26.3.2020


USPOSABLJANJE ZA MEDIATORJE V GOSPODARSKIH IN DELOVNIH SPORIH (120 ur)
Vključena knjiga Mediacija za menedžerje
Ljubljana: 27.11.2019 - 11.2.2020


USPOSABLJANJE ZA ŠOLSKE MEDIATORJE (50 ur)
Ljubljana: 23.9.2019 - 14.11.2019

 

 

 

 



(c) 2011-2019 Zavod RAKMO - Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov - Vse pravice pridržane
Produkcija 5ka