Sodobne ureditve s podrocja varstva okolja so zelo formalizirane in tako je tudi v Sloveniji varstvo okolja podrocje, ki ima strogo dolocene postopke glede sprejemanja ustreznih odlocitev. Ta formaliziranost vkljucuje tudi nabor pravnih sredstev, s katerimi se lahko prizadete stranke borijo za svoje pravice. Vendar pa tukaj nastaja velik paradoks; koncni cilj vsakega posega v naravo se dogaja v naravi sami (najsi gre za gradnjo objekta, ceste ali rudnika), nastali problem ali spor pa rešujemo s pravnimi sredstvi, kar pomeni, da se na sodišcu boj vedno bije okoli drugih zadev – ali so bile vse alternative ustrezno ovrednotene ali je bila javnost primerno obvešcena ali so bili predstavljeni objektivnipodatki. To bojišce pa je v celoti odmaknjeno od polja resnicnih interesov vkljucenih (na primer nekdo želi graditi dolocen objekt, drugi pa želi, da se ga ne gradi). Mediacija kot neformalen postopek lahko pomaga, da se stranke izognejo tem prerekanjem glede formalnosti, ki pravzaprav niso polje njihovega dejanskega interesa.
Specificno je tudi vodenje samega mediacijskega postopka, saj zaradi kompleksnosti pogosto v njem sodeluje vec mediatorjev, posebna pozornost pa je namenjena izvedbi kvalitetnega predmediacijskega postopka, kjer je to potrebno.