Razvijanje občutka lastne vrednosti

Če se cenimo, bomo kos izzivom prihodnosti

Pri otrocih, ki so bolj prepričani v svojo vrednost, se počutijo bolj varne in povezane z drugimi, ter bolj zaupajo v svoje sposobnosti in vidijo smisel v življenju, je bistveno manj teh neželjenih oblik vedenja, poleg tega pa imajo večjo motivacijo za učenje in sodelovanje v šoli, ter posledično tudi boljši uspeh.

Na teh spoznanjih temelji program: Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov, katerega avtor je dr. Robert Reasoner, ki ga je razvijal in dopolnjeval več kot 25 let. Šola, ki jo je vodil, je dobila priznanje za najboljšo šolo leta v ZDA Poleg tega pa je tudi ustanovitelj gibanja za razvoj zavesti o osebni vrednosti. O pomenu razvijanja pozitivnega samovrednotenja predava širom po svetu. Njegova sodelavka mag. Marilyn Lane pa se ukvarja tudi z nadarjenimi otroki. Ima bogate izkušnje pri delu z njimi, kot tudi pri koordinaciji projektov in izobraževanju za delo z nadarjenimi. Ravno ob bližajočem se koncu šolskega leta sta oba gostovala v Sloveniji ter imela seminarje in predavanja o razvijanju samovrednotenja in delu z nadarjenimi. Poleg predavanj in seminarjev sta obiskala tudi nekaj šol, ki so vključene v projekt Razvijanje pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju.

Projekt je zastavljen tako, da v njem sodeluje cela šola, vključno z učenci, učitelji in drugim osebjem, k sodelovanju pa so vabljeni tudi starši. Temeljni cilj je dvigniti raven samovrednotenja pri učencih oz. dijakih, razvijati zavest o pomenu občutka lastne vrednosti, ter krepiti samospoštovanje tudi pri šolskem osebju in starših. Osnovni sestavni del je program delavnic, za vodenje katerega se usposobi določeno število strokovnih delavcev na šoli, ki ga potem izvaja z dijaki oz. učenci, poleg tega pa projekt vključuje tudi predavanja in delavnice za učitelje in starše, ter spremembo oz. razvoj šolske kulture.

Obseg znanja raste
Občutek lastne vrednosti je še toliko bolj pomemben v danjašnjem času, ko so spremembe vedno hitrejše. Obseg znanja se v zadnjem času podvoji že v približno dveh letih in pol, delovna mesta se spreminjajo, nekatera izginjajo in nastajajo nova, pa tudi tista, ki ostajajo, so podvržena mnogim spremembam. Velika verjetnost obstaja, da za večino otrok, ki danes hodijo v šole, sploh še ne obstajajo delovna mesta, ki jih bodo imeli, ko dokončajo šolanje. Obseg znanja pa se bo po predvidevanjih pomnožil za več kot tridesetkrat od takrat, ko vstopijo v šolo, do takrat, ko jo zapustijo. Poleg spreminjanja znanja in delovnih mest pa se bistveno spreminja tudi tehnologija in način dela.

Zaradi tolikšnih sprememb in nejasnosti glede prihodnosti je toliko bolj pomembno, da se namesto na konkretno znanje in spretnosti v šoli osredotočimo bolj na razvijanje sposobnosti učenja, reševanja problemov, sodelovanja ter zaupanja v lastne sposobnosti. Le posameznik, ki bo dovolj zaupal v svoje sposobnosti in lastno vrednost, bo lahko kos izzivom, ki jih prinaša prihodnost, saj bo znanje in spretnosti za obvladovanje le teh v veliki meri moral razvijati sam in se ne bo mogel naslanjati le na znanje, ki ga je pridobil v šoli.

Razvijanje občutka lastne vrednosti
Občutka lastne vrednosti ne moremo nikomur podariti, lahko pa mu pomagamo, da ga razvije in pri tem je okolje (dom, starši, šola, učitelji,..) ključnega pomena.. Dr. Reasoner je odkril, da je za razvoj občutka lastne vrednosti ključnih pet osnovnih elementov in sicer občutek varnosti, občutek identitete, občutek pripadnosti, občutek sposobnosti in občutek smisla.

Da bi se otrok lahko počutil varnega, mora živeti v varnem okolju. Pomembno je na primer, da otrok ve, kaj se od njega pričakuje, da ve kje so meje in kaj se zgodi, če jih prestopi, ne pa, da se pravila (doma, v razredu, v šoli) neprestano spreminjajo. Da otrok lažje razvije občutek identitete, je pomembno, da dobiva pozitivne povratne informacije iz okolja, da ga obravnavamo s spoštovanjem in da mu pokažemo, da ga cenimo in imamo radi. Občutek pripadnosti se razvija s tem, da je otrok aktivno vključen v okolje (družino, razred, šolo,...) in da čuti, da je pri tem pomemben. Občutek sposobnosti se krepi tako, da jo posameznik razvija in uporablja. Otroku je potrebno omogočiti, da uspešno uporablja svoje sposobnosti in razvija nove. Da ugotovi, da je lahko kos vsaki situaciji in četudi še nima sposobnosti, ki so v določeni situaciji potrebne, jih lahko pridobi oz. razvije.

Pomoč otroku pri tem, da ugotovi, česa si želi v prihodnosti in kaj pričakuje od življenja, pa razvija občutek smisla, brez katerega so otroci zelo dovzetni za slabe vplive iz okolja (slaba družba, alkohol, mamila, kriminal,...). Otrok, ki ima razvit občutek smisla, ki je sestavni del občutka lastne vrednosti, pa se bo znal upreti slabim vplivom, saj bo, kot so rekli otroci z šole dr. Reasonerja, imel v življenju bolj pomembne cilje, kot pa so alkohol in droge.

Marko Iršič