Diane Cohen

Mediacija me je pritegnila zaradi svoje edinstvene sposobnosti ustvarjanja »večje sreče«. Ko sem leta 1995 opravila svoje prvo mediacijsko izobraževanje, sem zaslutila, da bi mediacija lahko omogočila posameznikom, da bi jasneje razmišljali o tem, kaj si želijo ter da bi bolje komunicirali in bili v večji meri razumljeni s strani drugih, prav tako pa bi mediacija ljudem pomagala priti do zadovoljujočih rešitev njihovih dilem. Prepričana sem bila, da bi se te cilje lahko apliciralo na mnoge stvari v življenju, zaradi katerih so posamezniki nesrečni. Mediacijo sem videla kot alternativno možnost za terapijo, primerno za ljudi, ki niso iskali »obravnave«* pri strokovnjaku za duševno zdravje.

Postali smo družba, v kateri je reševanje problemov prepuščeno strokovnjakom za duševno zdravje, čeprav mnogo problemov nima z duševnim zdravjem ničesar skupnega. Problemi so predvsem povezani z zbeganostjo; negotovostjo; pomanjkanjem komunikacije; problematičnimi družbenimi pritiski, cilji in pričakovanji; konflikti med osebnostmi; konflikti med posamezniki in družbenimi normami oz. pričakovanji ter s predsodki v zvezi z določenimi temperamenti in tipi osebnosti, rasnimi skupinami, usmerjenostmi itd..

Mnogo ljudi želi najti način za spopadanje s problemi, ki ne bi zahteval »obravnave« s strani strokovnjaka za duševno zdravje, vendar ne vedo, na koga naj se obrnejo. Mediacija, ki jo izvajajo usposobljeni in izkušeni facilitativni mediatorji, lahko tem posameznikom ponudi natanko to, kar iščejo. Mediatorji, ki se držijo načel nevtralnosti, samoopredeltve in spoštovanja, spodbujajo stranke, naj brez vnaprejšnjih idej razmislijo o tem, kakšne so njihove možnosti ter olajšujejo komunikacijo med strankami. Mediatorji lahko vodijo mediacijo tudi samo z eno osebo. Tovrstni mediaciji pravimo »coaching«, lahko pa nanjo preprosto gledamo kot na mediiranje med nasprotji, ki se pojavljajo v mislih določene osebe.

Na mediacijo ni potrebno gledati zgolj kot na proces, v katerem nevtralna stran pomaga ljudem priti do rešitve konflikta, temveč nanjo gledamo kot na proces, kjer nevtralna stran osebam omogoči, da so pripravljene narediti naslednji korak. To je lahko bodisi zbistritev miselnega procesa, komuniciranje z drugo osebo ali preprosto organiziranje posameznikovega mišljenja. Mediacija je lahko tisti dobri prijatelj ali tisti starš, ki želi pomagati in ki je lahko organiziran, analitičen in pronicljiv, ne da bi istočasno ponujal svoje rešitve. Nudenje rešitev je namreč neprimerno, saj je dilema, zaradi katere se je oseba odločila za mediaicijo, neka motnja v mišljenju ali odnosu, ki povzroča nezadovoljstvo. Edini način za spopadanje z nezadovoljstvom je, da oseba poskuša le-tega razumeti in najti rešitev zanj. Zunanji opazovalci nimajo vpogleda, ki bi jim omogočal resnično razumevanje dileme in določanje najboljšega način za njeno reševanje - to sposobnost ima le oseba. Mediator lahko podpira in usmerja razmišljanje osebe, samo razmišljanje pa je v domeni osebe same.

Čas je, da se svetu predstavi, kaj mediacija ponuja. Terapija je primerna za tiste, ki želijo »obravnavo« strokovnjaka za duševno zdravje. Mediacija pa je za tiste, ki potrebujejo pomoč v zvezi z določeno zadevo ali problemom. Če na mediacijo gledamo na ta način, nam postane jasna potreba ljudi, s katero so se spopadali ne da bi se tega sploh zavedali.

Mediatorji, ki so opravili usposabljanje in pripravništvo pod nadzorom mentorja na področju mediacije kot je npr. mediacija v lokalni skupnosti in ki so začeli izvajati mediacijo v zvezi z razmerji (imenujemo jo tudi mediacija med partnerji, zakonska mediacija, mediacija med pari), družinsko mediacijo, mediacijo med straši in otroki ter mediacijo z eno osebo (t.i. coaching), med drugim poskušajo zadovoljiti potrebo po tovrstni storitvi. Takšen razvoj in način dela pozdravljam, vendar moramo biti še posebej pozorni na to, da so mediatorji v procesu facilitativne mediacije dobro usposobljeni, primerno izkušeni in nadzorovani s strani mentorjev.

*Opomba avtorja:

Besedo »obravnava« v tem članku uporabljam v smislu kateregakoli pristopa, ki ga strokovnjak za duševno zdravje uporablja pri svojih pacientih ali strankah in ki ga lahko izvaja le, če je za to posebej izobražen.

www.mediate.com

Prevedla: Maja Vršič

 

Zavod RAKMO je ustanovni član:

European Mediation Network Initiative

 

Zavod RAKMO je ustanovni član:

Združenja mediacijskih organizacij Slovenije - Medios

 

Zavod RAKMO je ustanovni član:

Evropskega združenja za transformativno mediacijo

 

Zavod RAKMO je član:

UIA - Word Forum of Mediation Centers

PRIJAVITE SE NA E-NOVICE

Please let us know your name.

Please let us know your email address.

Invalid Input

Zavod RAKMO
Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov

Parmova ulica 53,
1000 Ljubljana

DELOVNI ČAS

od 8. ure do 15. ure.
Vprašanja izven delavnika lahko pustite v odzivniku ali pošljete na info@rakmo.si.

KONTAKT

+386/1/436-41-17
+386/40/731-431
info@rakmo.si
© 2024 Zavod RAKMO - Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Vse pravice pridržane. Agencija.5ka