Mediacija med žrtvami in storilci je samo eden od aspektov obnavljalne pravičnosti. Gre za proces, ki daje žrtvam kriminalnih dejanj možnost srečanja s storilcem v varnem in strukturiranem okolju, ki ima v zakupu storilčevo odgovornost. Ob usposobljenem mediatorju žrtev da vedeti, kako je kriminalno dejanje vplivalo nanjo, dobi odgovore na vprašanja in je neposredno povabljena k graditvi obnovitvenega načrta za storilca, ki je odgovoren za povzročeno izgubo ali povzročeno škodo. Storilci so pripravljeni direktno prevzemati odgovornost za svoje vedenje, razume vpliv tega kar je storil in izdela načrt zadoščenja oz. odškodnine. Za storilčevo dejanje sodišče naloži posledice. Nekatere mediacije med žrtvami in storilci mnogi imenujejo tudi srečanje med žrtvijo in storilcem, pomiritev med žrtvijo in storilcem ali zgolj posvetovanje med žrtvijo in storilcem. V nobenem primeru ne gre za žrtev kaznivega dejanja za nobeno finančno breme.
Posebnosti mediacije med žrtvami in storilci, ki ta proces loči od ostalih, so predvsem v vidiku, da vključeni strani nista »razpravljalca«. Zelo jasno je na eni strani postavljen nekdo, ki je storil kaznivo dejanje in na drugi nekdo, ki je bil ob storjenem kaznivem dejanju žrtev le tega.. Drugače rečeno, ni predmet mediacije to, da je nekdo kriv ali nedolžen. Mediacija med žrtvami in storilci je najprej vodena dialoško, s poudarkom na žrtvinem ozdravljenju, storilčevi odgovornosti in obnovitvi škode.Večina (95%) mediacij med žrtvami in storilci se dogaja z dejstvom izida v zapisanem vzpostavitvenem dogovoru, ki je kasneje pomemben za prvoten dialog med obema stranema.
Potrebno se je usmeriti na ponuditev možnosti mediacije med žrtvami in storilci na vseh nivojih inštitucij, kjer se je možno srečati tako z žrtvami, kot tudi storilci in predstaviti možne učinke tovrstne mediacije. Še posebej se kaže možnost mediacije med žrtvami in storilci v primerih, kjer sodni postopek še ni dokončan. Permanentno podpiranje in stopnjevanje načel in postopkov mediacij med storilci in žrtvami, posebej na področjih, kjer se kažejo niše v družbenem dogajanju (mediji, internet, izobraževanje) – na ta način bo stalno navzoča tudi razširitev in uporaba tovrstne mediacije.
Na mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu: 01/436 41 17 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani mediacija.
Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na Vašo željo drugo stran povabimo s strani Centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.
Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.
Tudi v podjetjih prihaja do nesoglasij in nesporazumov od blagih pa do hujših in celo takih, ki lahko pripeljejo do prekinitve delovnega razmerja. Sem sodijo spori med zaposlenimi ali v kolektivu, spori med podrejenimi in nadrejenimi, spori v vodstvu podjetja, spori med oddelki, spori med vodstvom in lastniki ali med lastniki samimi. Tudi pri konfliktih v podjetju je seveda smiselno konflikte reševati v čim zgodnejši fazi (proaktivna mediacija). Z mediacijo, še posebej s pomočjo notranjega mediatorja se lahko te spore rešuje že zelo zgodaj, še posebej če vodstvo podjetja spodbuja sporazumen način reševanja sporov.
Na mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu: 01/436 41 17 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani mediacija.
Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na Vašo željo drugo stran povabimo s strani Centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.
Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.
Področja mediacije v podjetjih
Spori med zaposlenimi
Ker imamo ljudje različna pričakovanja, vrednote in načine dela, pride večkrat do sporov, ki imajo za podjetje, če niso učinkoviti razrešeni, negativne posledice.V okviru kolektiva sproti razrešeni spori pripomorejo k ugodni delovni klimi in k dvigu kvalitete dela, kar tudi na splošno pripomore k izboljšanju odnosov med zaposlenimi ter zmanjšuje verjetnost zaostrovanja spornih situacij v prihodnje. Spori nastajajo na področju osebnih odnosov med zaposlenimi npr. zaradi netolerantnosti, vzkipljivosti itd., ter na delovnem področju, predvsem kadar gre za skupinsko delo, kadar je delo neenakomerno razporejeno (nadrejeni daje več nalog enim, kot drugim; eni sami od sebe delajo voč oz. manj kot drugi; določenim se zdi, da delajo (pre)več in drugi premalo...) ali pa je delo enega odvisno od dela drugega zaposlenega (npr. usklajevanje dela zaradi rokov, delo na določenem projektu, zagotavljanje ključnih informacij itd.) Če se tovrstni spori razrešijo s pomočjo mediacije, se tako vodstvu kot tudi drugim sodelavcem prihrani veliko časa in energije in ohranja delovno motivacijo in dobro vzdušje.
Spori v kolektivu
Določeni spori zajemajo več oseb oz. lahko tudi celoten kolektiv ali oddelek. Kljub temu da se nekateri spori lahko začnejo med devema, pa se lahko razširijo tudi na druge, pri čemer eni zavzamejo bolj eno in drugi bolj drugo stran, nekateri pa se ne opredelijo ali pa krivijo za spor oba. Tako vsak od navedenih prispeva k temu, da se spor poglablja ali pa vsaj k temu, da se ne razreši. V takih primerih še posebej, če je spor bolj zaostren ali pa če podjetje nima notranjega mediatorja je koristno, da se k sodelovanjupovabi zunanjega mediatorja, saj je nekdo ki prihaja od zunaj lahko bolj nevtralen in bolje vodi mediacijo, saj ni vpet v vsakodnevne delovne odnose v tem okolju.
Spori med podrejenim in nadrejenim
Spori med podrejenim in nadrejenim so zelo občutljivo področje, saj gre za različno razmerje moči in za konflikt interesov. Pozitivno rešeni spori med podrejenim in nadrejenim so predpogoj stimulativnega in prijetnega delovnega okolja. Spori so pogosto posledica neizpolnjevanja obveznosti podrejenega (npr. nekvalitetno delo, neupoštevanje navodil nadrejenega, neprimerno obnašanje, nesodelovanje s kolektivom, pritožb itd.) ali nadrejenega (npr. poniževanje podrejenega, neizplačevanje plač, izvajanje raznih pritiskov na podrejenega itd.). Lahko pa gre seveda tudi za spore zaradi nejasne oz. neučinkovite komunikacije, različnih predstav in pričakovanj, osebnostne nekompatibilnosti med nadrejenimin podrejenim kot tudi zaradi domnevne ali dejanske diskriminacije, nadlegovanja, mobiga ipd. Tudi pri tovrstnih sporih je mediacija zelo uporabna, saj pogosto konflikt ne izvira toliko iz zlonamernosti enega ali drugega, kot iz različnega razumevanja iste situacije, navodil ali ravnanja drugega.
Spori med oddelki
Večina podjetij je zaradi specializacije in večje strokovnosti razdeljena na oddelke. Medsebojna koordinacija in uspešno sodelovanje oddelkov zahteva od zaposlenih veliko organiziranosti in kooperativnega delovanja, kar posledično izzove tudi spore. Sporne situacije so npr. vprašanje, kateri oddelek je pristojen oz. določen za reševanje konkretnega primera ali situacije, prekomerno obremenjevanje le posameznih oddelkov, prevzemanje odgovornosti za napake drugega oddelka, slabo delovanje ali konflikti znotraj enega oddelka, nesodelovanje in tekmovalnost med oddelki itd. S pomočjo mediacije, kot celostnega procesa, se lahko spori med oddelki razgradijo do te mere, da se spet vzpostavi dobro vzdušje in sodelovalna naravnanost znotraj podjetja.
Spori v vodstvu podjetja
Spori v vodstvu podjetja zelo negativno vplivajo na delovanje podjetja, na klimo v podjetju, motivacijo zaposlenih ipd. Če sporov ne razrešijo med sabo, jih lahko do neke mere prenašajo tudi na podrejene in jih obremenjujejo s podvajanjem dela, nasprotujočimi zahtevami, obtoževanjem ali podpihovanje podrejenih proti drugim članom vodstva ipd. ČE sporov v vodstvu podjetja ne znajo učinkovito razrešiti sami, je pomembno, da čimprej vključijo (zunanjega) mediatorja, saj sicer škodujejo delovanju podjetja in lahko prisšpevajo tudi k temu,d a se njihovi spori razširijo tudi na sodelavce.
Spori med lastniki in vodstvom podjetja
Tudi nerazrešeni spori med lastniki in vodstvom podjetja vplivajo na slabše delovanje podjetja vodstvo podjetja ima lahko tudi drugačne interese ali poglede glede podjetja in njegovega vodenja, kot pa lastniki. Kljub temu pa imajo ponavadi še veliko več skupnih interesov, ki lahko predstavljajo dobro osnovo za sporazumno reševanje sporov. Mediator lahko pomaga pri tem, da ozavestijo temeljno skupne interese in poiščejo za vse strani sprejemljive rešitve.
Spori med lastniki podjetja
Najpomembnejše odločitve v podjetju slonijo na njegovih lastnikih. Lastniki podjetja se zaradi velike odgovornosti in različnih želja lahko znajdejo v spornih situacijah. Lahko gre za neuspešno delovanje podjetja, različne predstave o prihodnosti podjetja, za različne želje glede dobička, različne predstave glede zaslug za določene uspehe itd. Spori se lahko pojavljajo tudi glede prestrukturiranja podjetja, postopkov reševanja krize podjetja, zamujenih investicijskih priložnosti, zaposlovanja določenih skupin delavcev, oglaševalskih kampanj, preselitve proizvodnje v tujino, izbiranje poslovnih partnerjev itd. S pomočjo mediacije ne le, da lahko razrešujejo spore med njimi, ampak lahko bolj optimalno usklajujejo različne interese in na ta način dosežejo tudi boljše rešitve.
Postanite družinski mediator in prispevajte k mirnemu reševanju družinskih sporov
Mediacija v družinskih zadevah je postopek, v katerem udeleženke in udeleženci prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb – mediatork ali mediatorjev – poskušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz medsebojnih družinskih razmerij. Družinska mediacija je ena od oblik pomoči staršem, da bi dosegli sporazum o posledicah prenehanja njihove skupnosti in/ali o ureditvi razmerja do otrok.
Družinsko mediacijo ureja tudi Družinski zakonik, ki v posebnem poglavju opredeljuje družinsko mediacijo in spodbuja reševanje sporov z družinsko mediacijo.
Družinski zakonik predpisuje izvajanje družinske mediacije in predvideva, da bi družinska mediacija postala posebno primerna metoda za reševanje družinskih sporov (predvsem, ko gre za postopek razveze zakona, ali za dogovor o skrbništvu nad otroki). Mediacija se lahko izvaja pred postopkom na sodišču, med njim in po koncu sodnega postopka, izvajali pa bi jo Centri za socialno delo, sodišča in mediatorji, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri ministrstvu, pristojnem za družino. Poudarek zakonika je na mediaciji pri pomoči pri izvajanju starševske skrbi obema staršema.
Zakonik predvideva, da bi družinska mediacija postala posebno primerna metoda za reševanje družinskih sporov (predvsem, ko gre za postopek razveze zakona, ali za dogovor o skrbništvu nad otroki).
Po predlogu zakonskih sprememb se predhodno svetovanje ne opravi le ob razvezi zakonske zveze, temveč v vseh družinskopravnih sporih. Namen je opozoriti starše na njihovo obveznost varovati otrokovo korist tudi tako, da se o vseh vprašanjih v zvezi z otrokom sporazumejo. Strokovna oseba centra za socialno delo v tej zvezi predstavi staršem postopek mirnega reševanja sporov/družinske mediacije. Ta starše spodbuja k sporazumnemu reševanju medsebojnih razmerij in razmerij do otroka po razpadu družine.
Družinsko pravni spori:
Dogovor dosežen na družinski mediaciji
V primeru, ko stranki v postopku mediacije dosežeta dogovor, mediator lahko ta dogovor zapiše in v soglasju s pravdnima strankama zapisani dogovor posreduje sodniku, ki zadevo obravnava kot predlog pravdnih strank za sklenitev sodne poravnave. Sodnik preveri, ali je dogovor glede vzgoje, varstva in preživljanja otroka v skladu z otrokovimi koristmi, pri čemer upošteva tudi mnenje centra za socialno delo. Pri dogovoru glede skupnega premoženja pa preveri, ali stranke ne razpolagajo z zahtevkom, s katerim po zakonu ne morejo razpolagati (3. člen ZPP). Nato pa sodnik o razvezi zakonske zveze odloči, o ostalih vprašanjih in zapiše sodno poravnavo.
Družinska mediacija je tista, kjer lahko z mediacijo v največji meri pripomorete ljudem do miru v odnosih in s tem v življenju.
DRUŽINSKA MEDIACIJA (povzeto po Iršič M., 2010, Mediacija)
Družinska mediacija je namenjena družinam oziroma ožjim in širšim družinskim članom. Je učinskovito orodje za konstruktivno komunikacijo in iskanje ustreznih rešitev za vse družinske člane, ki so se znašli v konfliktni situaciji. S pomočjo družinske mediacije se lažje rešuje spore in nesoglasja med družinskimi člani, od blagih pa do zelo hudih. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa, razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov.
Družinska mediacija je primerna za reševanje vseh sporov, povezanih z družinskimi odnosi, od vsakodnevnih vprašanj do tistih, ki bi se sicer ali se že rešujejo na sodišču. Družinska mediacija je primerna tako za reševanje sporov in izboljševanje odnosov znotraj družine ali med bivšimi družinskimi člani, kot tudi v postopku razhajanja oz. ločevanja, pod pogojem, da si obe strani želita rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe.
Družinska mediacija je primerna za:
Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.
Proaktivna družinska mediacija
Mediacija je zelo uporabna metoda reševanja sporov ravno zaradi svoje hitrosti, učinkovitosti in večje kvalitete rešitev. Tudi v dobrih odnosih prihaja do spornih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti. Uporaba mediacije je torej smiselna, ne le kadar dva ne bi znala sama razrešiti spornih vprašanj, ampak tudi takrat, kadar bi s tem prihranila čas in energijo in prišla do boljših rešitev. Poleg tega pa sprotno reševanje oz. obvladovanje konfliktov prispeva k izboljšanju že dobrega odnosa in preprečuje, da bi se odnos poslabšal zaradi kopičenja nerešenih konfliktov.
Rekonstruktivna družinska mediacija
Do poslabšanja odnosa pogosto pride zaradi kopičenja nerazrešenih konfliktov, kar lahko odnos privede tudi na rob razpada. Ne glede na to, ali sta že na robu ločitve oz. prekinitve odnosa ali pa je njun odnos le slabši, kot bi si želela, in želita ostati skupaj, je smiselna rekonstruktivna družinska mediacija, kar pomeni mediacijo z namenom izboljšanja odnosa preko razreševanja ključnih nerazrešenih konfliktov, ki odnos hromijo oz. slabijo.
Ločitvena mediacija
V postopku ločevanja in razhajanja je mediacija zelo koristna. Četudi se partnerja odločita, da ne bosta ostala skupaj, mediacija kot način konstruktivnega reševanja sporov prispeva k temu, da se razideta bolj kultivirano in prideta do boljših dogovor, ki tudi bolj držijo. Spremljanje učinkov mediacije je pokazalo, da pari, ki se razidejo s pomočjo mediacije, obdržijo boljše odnose, se bolj držijo dogovorov in ohranjajo več stikov z otroki kot pa pari, ki se ločijo preko postopka na sodišču.
Poločitvena mediacija ali mediacija med nekdanjima partnerjema
Po razhodu, še posebej, če imata skupne otroke, se pojavljajo vprašanja oz. problemi, glede katerih se morata uskladiti in ni neobičajno, da se zatika tudi pri tovrstnem usklajevanju. Tudi v takih primerih je mediacija zelo uporabna in učinkovita, saj prihrani veliko časa in napora bivšima partnerjema, predvsem pa je bistveno zmanjša stres ob tovrstnem usklajevanju. Pripomore, da prideta do boljših dogovorov ali, da se sploh uspeta dogovoriti, in posledično bistveno zmanjša nezadovoljstvo, povezano z nekdanjim partnerjem oz. problematiko usklajevanja med nekdanjima partnerjema.
Mediacija med drugimi družinskimi člani ali sorodniki
Do sporov, ki jih ne znajo učinkovito razrešiti, seveda prihaja tudi med drugimi družinskimi člani in ne le med partnerjema ali bivšima partnerjema, zato je smiselna uporaba mediacije tudi v sporih med starši in otroki, brati oz. sestrami, polbrati oz. polsestrami, tastom oz. taščo in zetom oz. snaho idr., skratka v vseh družinskih odnosih, kjer udeleženi želijo razrešiti konflikte učinkovito in tako, da bi bila rešitev dobra za obe strani.
Mediacija med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje
V širšem smislu lahko pod družinsko mediacijo razumememo tudi mediacijo, povezano s spori med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje oz. skrbijo za njenega člana – to so institucije, kot so domovi za ostarele, varstveno delovni centri, centri za socialno delo ali posamezniki, kot npr. rejniki.
Neformalna družinska mediacija
Neformalna družinska mediacija pomeni uporabo mediacijskih spretnosti znotraj družine za reševanje sporov med družinskimi člani. Spore lahko pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, soseda ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, sosed ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati spore med otroki eden od staršev ali pa celo kar eden od otrok (vrstniška mediacija v družini).
Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.
Šolska mediacija je mediacija povezana s šolo in šolskim okoljem in je namenjena v prvi vrsti učencem, šoli in staršem učencev, poleg tega pa tudi drugim subjektom, ki so s šolo tako ali drugače povezani. Šolska mediacija tako vključuje mediacijo v sporih med učenci ali med starši učencev, med učenci oz. njihovimi starši in zaposlenimi, med zaposlenimi, med zaposlenimi in vodstvom šole ter med šolo in okoljem ali drugimi institucijami.
Mediacijo na šoli lahko vodi eden ali dva vrstniška mediatorja (v sporih med učenci), šolski mediator ali šolski mediator s somediatorjem (ki je lahko tudi učenec), ali pa zunanji mediator oz. zunanji mediator s somediatorjem (ki je lahko tudi šolski mediator). Vrstniška mediacija – mediacija, ki jo vodi eden ali dva vrstniška mediatorja – je torej podkategorija šolske mediacije in ima tudi zelo pomembno vlogo v šolskem okolju.
Na mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu: 01/436 41 17 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani mediacija.
Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na Vašo željo drugo stran povabimo s strani Centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.
Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.
Vrste šolske mediacije
Šolska mediacija torej vključuje mediacijo v sporih med učenci ali med starši učencev, med učenci oz. njihovimi starši in zaposlenimi, med zaposlenimi, med zaposlenimi in vodstvom šole ter med šolo in okoljem ali drugimi institucijami. V nadaljevanju so ta področja šolske mediacije kratko opisana.
Mediacija med učenci
Mediacija med učenci je namenjena vsem učencem, med katerimi pride do medosebnega konflikta iz katerega koli razloga. Pomembno dejstvo pri mediaciji med učenci je takojšnja obravnava spora, sicer se povečuje možnost za še dodatno poslabšanje in širjenje destruktivnega odnosa. Mediacijo med učenci lahko vodita eden ali dva vrstiška mediatorja ali pa šolski mediator sam ali s somediatorjem, ki je lahko tudi vrstniški mediator. Kdo vodi proces mediacije je odvisno od narave spora in razpoložljivosti vrstniških mediatorjev. Kadar obstaja težji spor dveh ali več učencev, ki bi bil prezahteven za vrstniško mediacijo pa je smiselno, da mediacijo vodi šolski mediator (odrasla oseba, ki ima znanje, veščine in osebne kvalitete potrebne za vodenje mediacije).
DRUŽINSKA MEDIACIJA
Družinska mediacija je namenjena družinam oziroma ožjim in širšim družinskim članom. Je učinkovito orodje za konstruktivno komunikacijo in iskanje ustreznih rešitev za vse družinske člane, ki so se znašli v konfliktni situaciji. S pomočjo družinske mediacije se lažje rešuje spore in nesoglasja med družinskimi člani, od blagih pa do zelo hudih. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa, razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov.
Družinska mediacija je primerna za reševanje vseh sporov, povezanih z družinskimi odnosi, od vsakodnevnih vprašanj do tistih, ki bi se sicer ali se že rešujejo na sodišču. Družinska mediacija je primerna tako za reševanje sporov in izboljševanje odnosov znotraj družine ali med bivšimi družinskimi člani, kot tudi v postopku razhajanja oz. ločevanja, pod pogojem, da si obe strani želita rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe.
Družinska mediacija je primerna za:
Reševanje sporov ali spornih vprašanj med partnerjema oz. zakoncema:
Reševanje sporov ali spornih vprašanj med partnerjema oz. zakoncema v procesu razhajanja oz. ločevanja (ločitvena mediacija)
Reševanje sporov med bivšimi partnerji oz. zakonci (poločitvena mediacija)
Reševanje sporov ali spornih vprašanj med:
Reševanje drugih sporov ali spornih vprašanj, ki vplivajo na družino:
Reševanje sporov ali spornih vprašanj glede:
Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.
Vrste družinske mediacije:
Proaktivna družinska mediacija
Mediacija je zelo uporabna metoda reševanja sporov ravno zaradi svoje hitrosti, učinkovitosti in večje kvalitete rešitev. Tudi v dobrih odnosih prihaja do spornih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti. Uporaba mediacije je torej smiselna, ne le kadar dva ne bi znala sama razrešiti spornih vprašanj, ampak tudi takrat, kadar bi s tem prihranila čas in energijo in prišla do boljših rešitev. Poleg tega pa sprotno reševanje oz. obvladovanje konfliktov prispeva k izboljšanju že dobrega odnosa in preprečuje, da bi se odnos poslabšal zaradi kopičenja nerešenih konfliktov.
Rekonstruktivna družinska mediacija
Do poslabšanja odnosa pogosto pride zaradi kopičenja nerazrešenih konfliktov, kar lahko odnos privede tudi na rob razpada. Ne glede na to, ali sta že na robu ločitve oz. prekinitve odnosa ali pa je njun odnos le slabši, kot bi si želela, in želita ostati skupaj, je smiselna rekonstruktivna družinska mediacija, kar pomeni mediacijo z namenom izboljšanja odnosa preko razreševanja ključnih nerazrešenih konfliktov, ki odnos hromijo oz. slabijo.
Ločitvena mediacija
V postopku ločevanja in razhajanja je mediacija zelo koristna. Četudi se partnerja odločita, da ne bosta ostala skupaj, mediacija kot način konstruktivnega reševanja sporov prispeva k temu, da se razideta bolj kultivirano in prideta do boljših dogovor, ki tudi bolj držijo. Spremljanje učinkov mediacije je pokazalo, da pari, ki se razidejo s pomočjo mediacije, obdržijo boljše odnose, se bolj držijo dogovorov in ohranjajo več stikov z otroki kot pa pari, ki se ločijo preko postopka na sodišču.
Poločitvena mediacija ali mediacija med nekdanjima partnerjema
Po razhodu, še posebej, če imata skupne otroke, se pojavljajo vprašanja oz. problemi, glede katerih se morata uskladiti in ni neobičajno, da se zatika tudi pri tovrstnem usklajevanju. Tudi v takih primerih je mediacija zelo uporabna in učinkovita, saj prihrani veliko časa in napora bivšima partnerjema, predvsem pa je bistveno zmanjša stres ob tovrstnem usklajevanju. Pripomore, da prideta do boljših dogovorov ali, da se sploh uspeta dogovoriti, in posledično bistveno zmanjša nezadovoljstvo, povezano z nekdanjim partnerjem oz. problematiko usklajevanja med nekdanjima partnerjema.
Mediacija med drugimi družinskimi člani ali sorodniki
Do sporov, ki jih ne znajo učinkovito razrešiti, seveda prihaja tudi med drugimi družinskimi člani in ne le med partnerjema ali bivšima partnerjema, zato je smiselna uporaba mediacije tudi v sporih med starši in otroki, brati oz. sestrami, polbrati oz. polsestrami, tastom oz. taščo in zetom oz. snaho idr., skratka v vseh družinskih odnosih, kjer udeleženi želijo razrešiti konflikte učinkovito in tako, da bi bila rešitev dobra za obe strani.
Mediacija med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje
V širšem smislu lahko pod družinsko mediacijo razumememo tudi mediacijo, povezano s spori med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje oz. skrbijo za njenega člana – to so institucije, kot so domovi za ostarele, varstveno delovni centri, centri za socialno delo ali posamezniki, kot npr. rejniki.
Neformalna družinska mediacija
Neformalna družinska mediacija pomeni uporabo mediacijskih spretnosti znotraj družine za reševanje sporov med družinskimi člani. Spore lahko pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, soseda ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, sosed ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati spore med otroki eden od staršev ali pa celo kar eden od otrok (vrstniška mediacija v družini).
Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.
S pomočjo mediacije se lažje rešuje spore in nesoglasja od blagih pa do zelo hudih. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa in razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov. Mediacijo vodi usposobljen mediator. Vsebina mediacije je zaupna.
POSTOPEK VKLJUČITVE V DRUŽINSKO MEDIACIJO NA Zavodu RAKMO:
Na družinsko mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu 01/436 41 17 ali preko e-pošte Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani Mediacija.
Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na vašo željo drugo stran povabimo s strani centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o družinski mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.
Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.
Mnenje udeleženke mediacije (objavljeno z dovoljenjem)
Na mediacijsko srečanje sva prišla v obdobju, ko sva se že razhajala. Mediacijska srečanja so nama pomagala razumeti stališča drug drugega. Kadar je človek čustveno popolnoma okupiran z bolečino in svojo edino resnico, se ne more distancirati od težav, še manj jih reševati. Nek pregovor pravi tudi, da avtor problema ni prava oseba za iskanje rešitve problema, ker je ni sposoben videti, njegov um je omejen. Nama se je dogajalo to, da se nisva mogla več pogovarjati, ne da bi se v roku 30-ih sekund skregala.
Potem sva se na mediacijskih srečanjih znova uspela slišati in prisluhniti drug drugemu, kar je zelo pomembno za obe strani. Mediacijska srečanja so bila kot neke vrste ventil za vse notranje pritiske. Prvič sva drug drugemu upala povedati neke stvari, ki so naju mučile. Po drugi strani sva se trudila povedati stvari na način, da drugega ne bi prizadela. To je trening, ki ga je treba izvajati daljše obdobje, od enkrat se ne zgodijo čudeži.
Midva danes sicer nisva več skupaj, ker pa imava skupaj otroka se še videvava občasno, kadar gre otrok k njemu na obisk. Poudarila bi, da so nama srečanja pomagala iti narazen v miru in največji meri kolegialnosti. Sicer bi se verjetno sovražila ali pa večno trpela zaradi nerazrešenih dilem, ki bi obvisele med nama.
Mediacijsko srečanje priporočam vsem parom, ki imajo težave, predvsem pa naj se ga poslužujejo takoj, ko nastopijo težave in ne takrat, ko je že prepozno. Veliko se da narediti tudi preventivno, kar je zelo pametna investicija.
Patricija (psevdonim)
AKTUALNO - Usposabljanja za mediatorje
Certificirani programi z mednarodno veljavnostjo
Osnovna in nadaljevalna usposabljanja za mediatorje
Družinska mediacija / Mediacija v gospodarskih in delovnih sporih / Šolska mediacija
Zavod RAKMO
Center za mediacijo in
obvladovanje konfliktov
Mediacija ali posredovanje v sporu je proces, ki ga usmerja mediator in v katerega se sprte strani ali strani, ki imata določeno sporno področje ali vprašanje, vključita prostovoljno z namenom iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Prednost mediacije je v učinkovitosti, nizkih stroških, visoki stopnji uspešnosti in obojestranski sprejemljivosti rešitve.

Obvladovanje konfliktov
Konflikti so povsod neizogibno prisotni. Od tega, kako se nanje odzivamo, je odvisno, kakšne bodo posledice. Neobvladani konflikti so lahko vir nasilja ter poslabšanja ali prekinitve odnosov.
Mediacija
Mediacija prispeva k izboljšanju odnosov in sodelovanja med sprtima stranema, zmanjšuje možnost zaostrovanja sporov v prihodnje in prispeva k razvijanju učinkovitih oblik preprečevanja in razreševanja težav in nesoglasij.
Transformativna komunikacija
Transformativna komunikacija je način komunikacije pri katerem transformativni sogovornik uporablja transformativno metodo za pomoč posamezniku, paru ali skupini pri soočanju z in obravnavanju vsebine.
17.2.2026, (8 ur) Online, 9.00-15.00 (Usposabljanje na daljavo - Zoom)
9.4.2026, (8 ur) Online, 9.00-15.00 (Usposabljanje na daljavo - Zoom)
17.9.2026, (8 ur) Online, 9.00-15.00 (Usposabljanje na daljavo - Zoom)
BREZPLAČNI Seminar v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo
Prijava preko Upravne akademije: PRIJAVA
9.10.2025, ONLINE (Zoom), 15.00 - 21.00 (8 ur)
22.9.2026, ONLINE: 15.00 - 21.00 (8 ur)
21. in 22.10.2026, ONLINE: 15.00 - 21.00 (16 ur)
13.1.2027, ONLINE: 15.00 - 21.00 (8 ur)
27. in 28.1.2027, ONLINE: 15.00 - 21.00 (16 ur)
18. in 19.5.2026, ONLINE (Zoom), 15.00 - 21.00 (16 ur)
28. in 29.10.2026, ONLINE (Zoom), 15.00 - 21.00 (16 ur)
Usposabljanje za mediatorja je zame čisto nova izkušnja, nov pogled na reševanje konfliktov, skratka zelo koristna veščina za vsakdanje življenje. Priporočam ga vsakemu, kot izziv za kvalitetnejše življenje.
Zanimiv, naporen in izčrpljujoč, da misliti-vse to pa se rezultira v spremembi (na +) medčloveške komunikacijske kulture na vseh področjih in v vseh okoljih.
Seminar je bil predvsem intenziven. S teorijo in prasko pridobiš veliko na osebnostnem nivoju. Za seminar je potrebna velika motiviranost, saj je zelo intenziven in je potrebna velika aktivnost in pozornost.
Mediacija med žrtvami in storilci je samo eden od aspektov obnavljalne pravičnosti. Gre za proces, ki daje žrtvam kriminalnih dejanj možnost srečanja s storilcem v varnem in strukturiranem okolju, ki ima v zakupu storilčevo odgovornost. Ob usposobljenem mediatorju žrtev da vedeti, kako je kriminalno dejanje vplivalo nanjo, dobi odgovore na vprašanja in je neposredno povabljena k graditvi obnovitvenega načrta za storilca, ki je odgovoren za povzročeno izgubo ali povzročeno škodo. Storilci so pripravljeni direktno prevzemati odgovornost za svoje vedenje, razume vpliv tega kar je storil in izdela načrt zadoščenja oz. odškodnine. Za storilčevo dejanje sodišče naloži posledice. Nekatere mediacije med žrtvami in storilci mnogi imenujejo tudi srečanje med žrtvijo in storilcem, pomiritev med žrtvijo in storilcem ali zgolj posvetovanje med žrtvijo in storilcem. V nobenem primeru ne gre za žrtev kaznivega dejanja za nobeno finančno breme.
Posebnosti mediacije med žrtvami in storilci, ki ta proces loči od ostalih, so predvsem v vidiku, da vključeni strani nista »razpravljalca«. Zelo jasno je na eni strani postavljen nekdo, ki je storil kaznivo dejanje in na drugi nekdo, ki je bil ob storjenem kaznivem dejanju žrtev le tega.. Drugače rečeno, ni predmet mediacije to, da je nekdo kriv ali nedolžen. Mediacija med žrtvami in storilci je najprej vodena dialoško, s poudarkom na žrtvinem ozdravljenju, storilčevi odgovornosti in obnovitvi škode.Večina (95%) mediacij med žrtvami in storilci se dogaja z dejstvom izida v zapisanem vzpostavitvenem dogovoru, ki je kasneje pomemben za prvoten dialog med obema stranema.
Potrebno se je usmeriti na ponuditev možnosti mediacije med žrtvami in storilci na vseh nivojih inštitucij, kjer se je možno srečati tako z žrtvami, kot tudi storilci in predstaviti možne učinke tovrstne mediacije. Še posebej se kaže možnost mediacije med žrtvami in storilci v primerih, kjer sodni postopek še ni dokončan. Permanentno podpiranje in stopnjevanje načel in postopkov mediacij med storilci in žrtvami, posebej na področjih, kjer se kažejo niše v družbenem dogajanju (mediji, internet, izobraževanje) – na ta način bo stalno navzoča tudi razširitev in uporaba tovrstne mediacije.
Na mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu: 01/436 41 17 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani mediacija.
Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na Vašo željo drugo stran povabimo s strani Centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.
Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.
Tudi v podjetjih prihaja do nesoglasij in nesporazumov od blagih pa do hujših in celo takih, ki lahko pripeljejo do prekinitve delovnega razmerja. Sem sodijo spori med zaposlenimi ali v kolektivu, spori med podrejenimi in nadrejenimi, spori v vodstvu podjetja, spori med oddelki, spori med vodstvom in lastniki ali med lastniki samimi. Tudi pri konfliktih v podjetju je seveda smiselno konflikte reševati v čim zgodnejši fazi (proaktivna mediacija). Z mediacijo, še posebej s pomočjo notranjega mediatorja se lahko te spore rešuje že zelo zgodaj, še posebej če vodstvo podjetja spodbuja sporazumen način reševanja sporov.
Na mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu: 01/436 41 17 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani mediacija.
Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na Vašo željo drugo stran povabimo s strani Centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.
Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.
Področja mediacije v podjetjih
Spori med zaposlenimi
Ker imamo ljudje različna pričakovanja, vrednote in načine dela, pride večkrat do sporov, ki imajo za podjetje, če niso učinkoviti razrešeni, negativne posledice.V okviru kolektiva sproti razrešeni spori pripomorejo k ugodni delovni klimi in k dvigu kvalitete dela, kar tudi na splošno pripomore k izboljšanju odnosov med zaposlenimi ter zmanjšuje verjetnost zaostrovanja spornih situacij v prihodnje. Spori nastajajo na področju osebnih odnosov med zaposlenimi npr. zaradi netolerantnosti, vzkipljivosti itd., ter na delovnem področju, predvsem kadar gre za skupinsko delo, kadar je delo neenakomerno razporejeno (nadrejeni daje več nalog enim, kot drugim; eni sami od sebe delajo voč oz. manj kot drugi; določenim se zdi, da delajo (pre)več in drugi premalo...) ali pa je delo enega odvisno od dela drugega zaposlenega (npr. usklajevanje dela zaradi rokov, delo na določenem projektu, zagotavljanje ključnih informacij itd.) Če se tovrstni spori razrešijo s pomočjo mediacije, se tako vodstvu kot tudi drugim sodelavcem prihrani veliko časa in energije in ohranja delovno motivacijo in dobro vzdušje.
Spori v kolektivu
Določeni spori zajemajo več oseb oz. lahko tudi celoten kolektiv ali oddelek. Kljub temu da se nekateri spori lahko začnejo med devema, pa se lahko razširijo tudi na druge, pri čemer eni zavzamejo bolj eno in drugi bolj drugo stran, nekateri pa se ne opredelijo ali pa krivijo za spor oba. Tako vsak od navedenih prispeva k temu, da se spor poglablja ali pa vsaj k temu, da se ne razreši. V takih primerih še posebej, če je spor bolj zaostren ali pa če podjetje nima notranjega mediatorja je koristno, da se k sodelovanjupovabi zunanjega mediatorja, saj je nekdo ki prihaja od zunaj lahko bolj nevtralen in bolje vodi mediacijo, saj ni vpet v vsakodnevne delovne odnose v tem okolju.
Spori med podrejenim in nadrejenim
Spori med podrejenim in nadrejenim so zelo občutljivo področje, saj gre za različno razmerje moči in za konflikt interesov. Pozitivno rešeni spori med podrejenim in nadrejenim so predpogoj stimulativnega in prijetnega delovnega okolja. Spori so pogosto posledica neizpolnjevanja obveznosti podrejenega (npr. nekvalitetno delo, neupoštevanje navodil nadrejenega, neprimerno obnašanje, nesodelovanje s kolektivom, pritožb itd.) ali nadrejenega (npr. poniževanje podrejenega, neizplačevanje plač, izvajanje raznih pritiskov na podrejenega itd.). Lahko pa gre seveda tudi za spore zaradi nejasne oz. neučinkovite komunikacije, različnih predstav in pričakovanj, osebnostne nekompatibilnosti med nadrejenimin podrejenim kot tudi zaradi domnevne ali dejanske diskriminacije, nadlegovanja, mobiga ipd. Tudi pri tovrstnih sporih je mediacija zelo uporabna, saj pogosto konflikt ne izvira toliko iz zlonamernosti enega ali drugega, kot iz različnega razumevanja iste situacije, navodil ali ravnanja drugega.
Spori med oddelki
Večina podjetij je zaradi specializacije in večje strokovnosti razdeljena na oddelke. Medsebojna koordinacija in uspešno sodelovanje oddelkov zahteva od zaposlenih veliko organiziranosti in kooperativnega delovanja, kar posledično izzove tudi spore. Sporne situacije so npr. vprašanje, kateri oddelek je pristojen oz. določen za reševanje konkretnega primera ali situacije, prekomerno obremenjevanje le posameznih oddelkov, prevzemanje odgovornosti za napake drugega oddelka, slabo delovanje ali konflikti znotraj enega oddelka, nesodelovanje in tekmovalnost med oddelki itd. S pomočjo mediacije, kot celostnega procesa, se lahko spori med oddelki razgradijo do te mere, da se spet vzpostavi dobro vzdušje in sodelovalna naravnanost znotraj podjetja.
Spori v vodstvu podjetja
Spori v vodstvu podjetja zelo negativno vplivajo na delovanje podjetja, na klimo v podjetju, motivacijo zaposlenih ipd. Če sporov ne razrešijo med sabo, jih lahko do neke mere prenašajo tudi na podrejene in jih obremenjujejo s podvajanjem dela, nasprotujočimi zahtevami, obtoževanjem ali podpihovanje podrejenih proti drugim članom vodstva ipd. ČE sporov v vodstvu podjetja ne znajo učinkovito razrešiti sami, je pomembno, da čimprej vključijo (zunanjega) mediatorja, saj sicer škodujejo delovanju podjetja in lahko prisšpevajo tudi k temu,d a se njihovi spori razširijo tudi na sodelavce.
Spori med lastniki in vodstvom podjetja
Tudi nerazrešeni spori med lastniki in vodstvom podjetja vplivajo na slabše delovanje podjetja vodstvo podjetja ima lahko tudi drugačne interese ali poglede glede podjetja in njegovega vodenja, kot pa lastniki. Kljub temu pa imajo ponavadi še veliko več skupnih interesov, ki lahko predstavljajo dobro osnovo za sporazumno reševanje sporov. Mediator lahko pomaga pri tem, da ozavestijo temeljno skupne interese in poiščejo za vse strani sprejemljive rešitve.
Spori med lastniki podjetja
Najpomembnejše odločitve v podjetju slonijo na njegovih lastnikih. Lastniki podjetja se zaradi velike odgovornosti in različnih želja lahko znajdejo v spornih situacijah. Lahko gre za neuspešno delovanje podjetja, različne predstave o prihodnosti podjetja, za različne želje glede dobička, različne predstave glede zaslug za določene uspehe itd. Spori se lahko pojavljajo tudi glede prestrukturiranja podjetja, postopkov reševanja krize podjetja, zamujenih investicijskih priložnosti, zaposlovanja določenih skupin delavcev, oglaševalskih kampanj, preselitve proizvodnje v tujino, izbiranje poslovnih partnerjev itd. S pomočjo mediacije ne le, da lahko razrešujejo spore med njimi, ampak lahko bolj optimalno usklajujejo različne interese in na ta način dosežejo tudi boljše rešitve.
Postanite družinski mediator in prispevajte k mirnemu reševanju družinskih sporov
Mediacija v družinskih zadevah je postopek, v katerem udeleženke in udeleženci prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb – mediatork ali mediatorjev – poskušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz medsebojnih družinskih razmerij. Družinska mediacija je ena od oblik pomoči staršem, da bi dosegli sporazum o posledicah prenehanja njihove skupnosti in/ali o ureditvi razmerja do otrok.
Družinsko mediacijo ureja tudi Družinski zakonik, ki v posebnem poglavju opredeljuje družinsko mediacijo in spodbuja reševanje sporov z družinsko mediacijo.
Družinski zakonik predpisuje izvajanje družinske mediacije in predvideva, da bi družinska mediacija postala posebno primerna metoda za reševanje družinskih sporov (predvsem, ko gre za postopek razveze zakona, ali za dogovor o skrbništvu nad otroki). Mediacija se lahko izvaja pred postopkom na sodišču, med njim in po koncu sodnega postopka, izvajali pa bi jo Centri za socialno delo, sodišča in mediatorji, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri ministrstvu, pristojnem za družino. Poudarek zakonika je na mediaciji pri pomoči pri izvajanju starševske skrbi obema staršema.
Zakonik predvideva, da bi družinska mediacija postala posebno primerna metoda za reševanje družinskih sporov (predvsem, ko gre za postopek razveze zakona, ali za dogovor o skrbništvu nad otroki).
Po predlogu zakonskih sprememb se predhodno svetovanje ne opravi le ob razvezi zakonske zveze, temveč v vseh družinskopravnih sporih. Namen je opozoriti starše na njihovo obveznost varovati otrokovo korist tudi tako, da se o vseh vprašanjih v zvezi z otrokom sporazumejo. Strokovna oseba centra za socialno delo v tej zvezi predstavi staršem postopek mirnega reševanja sporov/družinske mediacije. Ta starše spodbuja k sporazumnemu reševanju medsebojnih razmerij in razmerij do otroka po razpadu družine.
Družinsko pravni spori:
Dogovor dosežen na družinski mediaciji
V primeru, ko stranki v postopku mediacije dosežeta dogovor, mediator lahko ta dogovor zapiše in v soglasju s pravdnima strankama zapisani dogovor posreduje sodniku, ki zadevo obravnava kot predlog pravdnih strank za sklenitev sodne poravnave. Sodnik preveri, ali je dogovor glede vzgoje, varstva in preživljanja otroka v skladu z otrokovimi koristmi, pri čemer upošteva tudi mnenje centra za socialno delo. Pri dogovoru glede skupnega premoženja pa preveri, ali stranke ne razpolagajo z zahtevkom, s katerim po zakonu ne morejo razpolagati (3. člen ZPP). Nato pa sodnik o razvezi zakonske zveze odloči, o ostalih vprašanjih in zapiše sodno poravnavo.
Družinska mediacija je tista, kjer lahko z mediacijo v največji meri pripomorete ljudem do miru v odnosih in s tem v življenju.
DRUŽINSKA MEDIACIJA (povzeto po Iršič M., 2010, Mediacija)
Družinska mediacija je namenjena družinam oziroma ožjim in širšim družinskim članom. Je učinskovito orodje za konstruktivno komunikacijo in iskanje ustreznih rešitev za vse družinske člane, ki so se znašli v konfliktni situaciji. S pomočjo družinske mediacije se lažje rešuje spore in nesoglasja med družinskimi člani, od blagih pa do zelo hudih. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa, razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov.
Družinska mediacija je primerna za reševanje vseh sporov, povezanih z družinskimi odnosi, od vsakodnevnih vprašanj do tistih, ki bi se sicer ali se že rešujejo na sodišču. Družinska mediacija je primerna tako za reševanje sporov in izboljševanje odnosov znotraj družine ali med bivšimi družinskimi člani, kot tudi v postopku razhajanja oz. ločevanja, pod pogojem, da si obe strani želita rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe.
Družinska mediacija je primerna za:
Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.
Proaktivna družinska mediacija
Mediacija je zelo uporabna metoda reševanja sporov ravno zaradi svoje hitrosti, učinkovitosti in večje kvalitete rešitev. Tudi v dobrih odnosih prihaja do spornih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti. Uporaba mediacije je torej smiselna, ne le kadar dva ne bi znala sama razrešiti spornih vprašanj, ampak tudi takrat, kadar bi s tem prihranila čas in energijo in prišla do boljših rešitev. Poleg tega pa sprotno reševanje oz. obvladovanje konfliktov prispeva k izboljšanju že dobrega odnosa in preprečuje, da bi se odnos poslabšal zaradi kopičenja nerešenih konfliktov.
Rekonstruktivna družinska mediacija
Do poslabšanja odnosa pogosto pride zaradi kopičenja nerazrešenih konfliktov, kar lahko odnos privede tudi na rob razpada. Ne glede na to, ali sta že na robu ločitve oz. prekinitve odnosa ali pa je njun odnos le slabši, kot bi si želela, in želita ostati skupaj, je smiselna rekonstruktivna družinska mediacija, kar pomeni mediacijo z namenom izboljšanja odnosa preko razreševanja ključnih nerazrešenih konfliktov, ki odnos hromijo oz. slabijo.
Ločitvena mediacija
V postopku ločevanja in razhajanja je mediacija zelo koristna. Četudi se partnerja odločita, da ne bosta ostala skupaj, mediacija kot način konstruktivnega reševanja sporov prispeva k temu, da se razideta bolj kultivirano in prideta do boljših dogovor, ki tudi bolj držijo. Spremljanje učinkov mediacije je pokazalo, da pari, ki se razidejo s pomočjo mediacije, obdržijo boljše odnose, se bolj držijo dogovorov in ohranjajo več stikov z otroki kot pa pari, ki se ločijo preko postopka na sodišču.
Poločitvena mediacija ali mediacija med nekdanjima partnerjema
Po razhodu, še posebej, če imata skupne otroke, se pojavljajo vprašanja oz. problemi, glede katerih se morata uskladiti in ni neobičajno, da se zatika tudi pri tovrstnem usklajevanju. Tudi v takih primerih je mediacija zelo uporabna in učinkovita, saj prihrani veliko časa in napora bivšima partnerjema, predvsem pa je bistveno zmanjša stres ob tovrstnem usklajevanju. Pripomore, da prideta do boljših dogovorov ali, da se sploh uspeta dogovoriti, in posledično bistveno zmanjša nezadovoljstvo, povezano z nekdanjim partnerjem oz. problematiko usklajevanja med nekdanjima partnerjema.
Mediacija med drugimi družinskimi člani ali sorodniki
Do sporov, ki jih ne znajo učinkovito razrešiti, seveda prihaja tudi med drugimi družinskimi člani in ne le med partnerjema ali bivšima partnerjema, zato je smiselna uporaba mediacije tudi v sporih med starši in otroki, brati oz. sestrami, polbrati oz. polsestrami, tastom oz. taščo in zetom oz. snaho idr., skratka v vseh družinskih odnosih, kjer udeleženi želijo razrešiti konflikte učinkovito in tako, da bi bila rešitev dobra za obe strani.
Mediacija med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje
V širšem smislu lahko pod družinsko mediacijo razumememo tudi mediacijo, povezano s spori med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje oz. skrbijo za njenega člana – to so institucije, kot so domovi za ostarele, varstveno delovni centri, centri za socialno delo ali posamezniki, kot npr. rejniki.
Neformalna družinska mediacija
Neformalna družinska mediacija pomeni uporabo mediacijskih spretnosti znotraj družine za reševanje sporov med družinskimi člani. Spore lahko pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, soseda ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, sosed ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati spore med otroki eden od staršev ali pa celo kar eden od otrok (vrstniška mediacija v družini).
Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.
Šolska mediacija je mediacija povezana s šolo in šolskim okoljem in je namenjena v prvi vrsti učencem, šoli in staršem učencev, poleg tega pa tudi drugim subjektom, ki so s šolo tako ali drugače povezani. Šolska mediacija tako vključuje mediacijo v sporih med učenci ali med starši učencev, med učenci oz. njihovimi starši in zaposlenimi, med zaposlenimi, med zaposlenimi in vodstvom šole ter med šolo in okoljem ali drugimi institucijami.
Mediacijo na šoli lahko vodi eden ali dva vrstniška mediatorja (v sporih med učenci), šolski mediator ali šolski mediator s somediatorjem (ki je lahko tudi učenec), ali pa zunanji mediator oz. zunanji mediator s somediatorjem (ki je lahko tudi šolski mediator). Vrstniška mediacija – mediacija, ki jo vodi eden ali dva vrstniška mediatorja – je torej podkategorija šolske mediacije in ima tudi zelo pomembno vlogo v šolskem okolju.
Na mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu: 01/436 41 17 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani mediacija.
Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na Vašo željo drugo stran povabimo s strani Centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.
Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.
Vrste šolske mediacije
Šolska mediacija torej vključuje mediacijo v sporih med učenci ali med starši učencev, med učenci oz. njihovimi starši in zaposlenimi, med zaposlenimi, med zaposlenimi in vodstvom šole ter med šolo in okoljem ali drugimi institucijami. V nadaljevanju so ta področja šolske mediacije kratko opisana.
Mediacija med učenci
Mediacija med učenci je namenjena vsem učencem, med katerimi pride do medosebnega konflikta iz katerega koli razloga. Pomembno dejstvo pri mediaciji med učenci je takojšnja obravnava spora, sicer se povečuje možnost za še dodatno poslabšanje in širjenje destruktivnega odnosa. Mediacijo med učenci lahko vodita eden ali dva vrstiška mediatorja ali pa šolski mediator sam ali s somediatorjem, ki je lahko tudi vrstniški mediator. Kdo vodi proces mediacije je odvisno od narave spora in razpoložljivosti vrstniških mediatorjev. Kadar obstaja težji spor dveh ali več učencev, ki bi bil prezahteven za vrstniško mediacijo pa je smiselno, da mediacijo vodi šolski mediator (odrasla oseba, ki ima znanje, veščine in osebne kvalitete potrebne za vodenje mediacije).
DRUŽINSKA MEDIACIJA
Družinska mediacija je namenjena družinam oziroma ožjim in širšim družinskim članom. Je učinkovito orodje za konstruktivno komunikacijo in iskanje ustreznih rešitev za vse družinske člane, ki so se znašli v konfliktni situaciji. S pomočjo družinske mediacije se lažje rešuje spore in nesoglasja med družinskimi člani, od blagih pa do zelo hudih. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa, razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov.
Družinska mediacija je primerna za reševanje vseh sporov, povezanih z družinskimi odnosi, od vsakodnevnih vprašanj do tistih, ki bi se sicer ali se že rešujejo na sodišču. Družinska mediacija je primerna tako za reševanje sporov in izboljševanje odnosov znotraj družine ali med bivšimi družinskimi člani, kot tudi v postopku razhajanja oz. ločevanja, pod pogojem, da si obe strani želita rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe.
Družinska mediacija je primerna za:
Reševanje sporov ali spornih vprašanj med partnerjema oz. zakoncema:
Reševanje sporov ali spornih vprašanj med partnerjema oz. zakoncema v procesu razhajanja oz. ločevanja (ločitvena mediacija)
Reševanje sporov med bivšimi partnerji oz. zakonci (poločitvena mediacija)
Reševanje sporov ali spornih vprašanj med:
Reševanje drugih sporov ali spornih vprašanj, ki vplivajo na družino:
Reševanje sporov ali spornih vprašanj glede:
Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.
Vrste družinske mediacije:
Proaktivna družinska mediacija
Mediacija je zelo uporabna metoda reševanja sporov ravno zaradi svoje hitrosti, učinkovitosti in večje kvalitete rešitev. Tudi v dobrih odnosih prihaja do spornih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti. Uporaba mediacije je torej smiselna, ne le kadar dva ne bi znala sama razrešiti spornih vprašanj, ampak tudi takrat, kadar bi s tem prihranila čas in energijo in prišla do boljših rešitev. Poleg tega pa sprotno reševanje oz. obvladovanje konfliktov prispeva k izboljšanju že dobrega odnosa in preprečuje, da bi se odnos poslabšal zaradi kopičenja nerešenih konfliktov.
Rekonstruktivna družinska mediacija
Do poslabšanja odnosa pogosto pride zaradi kopičenja nerazrešenih konfliktov, kar lahko odnos privede tudi na rob razpada. Ne glede na to, ali sta že na robu ločitve oz. prekinitve odnosa ali pa je njun odnos le slabši, kot bi si želela, in želita ostati skupaj, je smiselna rekonstruktivna družinska mediacija, kar pomeni mediacijo z namenom izboljšanja odnosa preko razreševanja ključnih nerazrešenih konfliktov, ki odnos hromijo oz. slabijo.
Ločitvena mediacija
V postopku ločevanja in razhajanja je mediacija zelo koristna. Četudi se partnerja odločita, da ne bosta ostala skupaj, mediacija kot način konstruktivnega reševanja sporov prispeva k temu, da se razideta bolj kultivirano in prideta do boljših dogovor, ki tudi bolj držijo. Spremljanje učinkov mediacije je pokazalo, da pari, ki se razidejo s pomočjo mediacije, obdržijo boljše odnose, se bolj držijo dogovorov in ohranjajo več stikov z otroki kot pa pari, ki se ločijo preko postopka na sodišču.
Poločitvena mediacija ali mediacija med nekdanjima partnerjema
Po razhodu, še posebej, če imata skupne otroke, se pojavljajo vprašanja oz. problemi, glede katerih se morata uskladiti in ni neobičajno, da se zatika tudi pri tovrstnem usklajevanju. Tudi v takih primerih je mediacija zelo uporabna in učinkovita, saj prihrani veliko časa in napora bivšima partnerjema, predvsem pa je bistveno zmanjša stres ob tovrstnem usklajevanju. Pripomore, da prideta do boljših dogovorov ali, da se sploh uspeta dogovoriti, in posledično bistveno zmanjša nezadovoljstvo, povezano z nekdanjim partnerjem oz. problematiko usklajevanja med nekdanjima partnerjema.
Mediacija med drugimi družinskimi člani ali sorodniki
Do sporov, ki jih ne znajo učinkovito razrešiti, seveda prihaja tudi med drugimi družinskimi člani in ne le med partnerjema ali bivšima partnerjema, zato je smiselna uporaba mediacije tudi v sporih med starši in otroki, brati oz. sestrami, polbrati oz. polsestrami, tastom oz. taščo in zetom oz. snaho idr., skratka v vseh družinskih odnosih, kjer udeleženi želijo razrešiti konflikte učinkovito in tako, da bi bila rešitev dobra za obe strani.
Mediacija med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje
V širšem smislu lahko pod družinsko mediacijo razumememo tudi mediacijo, povezano s spori med družino in subjekti, ki posegajo v njeno življenje oz. skrbijo za njenega člana – to so institucije, kot so domovi za ostarele, varstveno delovni centri, centri za socialno delo ali posamezniki, kot npr. rejniki.
Neformalna družinska mediacija
Neformalna družinska mediacija pomeni uporabo mediacijskih spretnosti znotraj družine za reševanje sporov med družinskimi člani. Spore lahko pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, soseda ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati prijatelj, sorodnik, sosed ali eden od družinskih članov. S pomočjo mediacije lahko na primer pomaga razreševati spore med otroki eden od staršev ali pa celo kar eden od otrok (vrstniška mediacija v družini).
Uporaba mediacijskih spretnosti v družini prispeva k razvijanju spretnosti razreševanja konfliktov pri vseh članih družine in še posebej pri otrocih, ki se naučijo tudi prevzemati odgovornost za reševanje lastnih konfliktov.
S pomočjo mediacije se lažje rešuje spore in nesoglasja od blagih pa do zelo hudih. Poleg lažje in hitrejše rešitve mediacija prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosa in razvijanju komunikacijskih spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov. Mediacijo vodi usposobljen mediator. Vsebina mediacije je zaupna.
POSTOPEK VKLJUČITVE V DRUŽINSKO MEDIACIJO NA Zavodu RAKMO:
Na družinsko mediacijo (eno ali več mediacijskih srečanj) se lahko prijavite s pomočjo spletne prijavnice, po telefonu 01/436 41 17 ali preko e-pošte Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa izpolnite vlogo za začetek mediacije in jo pošljete po elektronski ali navadni pošti. Kratek opis mediacije lahko preberete na strani Mediacija.
Glede sodelovanja na mediaciji se lahko z drugo stranjo dogovorite sami, ali pa na vašo željo drugo stran povabimo s strani centra. V vsakem primeru lahko pobudo za začetek mediacije pošljete po pošti na naslov: Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov, Zavod RAKMO, Parmova ul.53, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na prvem srečanju se podpiše tudi dogovor o družinski mediaciji v enem izvodu, ki ga obdrži center, lahko pa tudi v več izvodih, tako da poleg centra dobi po en izvod tudi vsaka stran. Vsebina mediacije ostane zaupna, razen če se glede tega medianti dogovorijo drugače.
Ob zaključku mediacije ste povabljeni tudi k izpolnitvi evalvacijskega vprašalnika, ki ga lahko posredujete mediatorju ali pa ga pošljete neposredno centru po pošti ali elektronski pošti.
Mnenje udeleženke mediacije (objavljeno z dovoljenjem)
Na mediacijsko srečanje sva prišla v obdobju, ko sva se že razhajala. Mediacijska srečanja so nama pomagala razumeti stališča drug drugega. Kadar je človek čustveno popolnoma okupiran z bolečino in svojo edino resnico, se ne more distancirati od težav, še manj jih reševati. Nek pregovor pravi tudi, da avtor problema ni prava oseba za iskanje rešitve problema, ker je ni sposoben videti, njegov um je omejen. Nama se je dogajalo to, da se nisva mogla več pogovarjati, ne da bi se v roku 30-ih sekund skregala.
Potem sva se na mediacijskih srečanjih znova uspela slišati in prisluhniti drug drugemu, kar je zelo pomembno za obe strani. Mediacijska srečanja so bila kot neke vrste ventil za vse notranje pritiske. Prvič sva drug drugemu upala povedati neke stvari, ki so naju mučile. Po drugi strani sva se trudila povedati stvari na način, da drugega ne bi prizadela. To je trening, ki ga je treba izvajati daljše obdobje, od enkrat se ne zgodijo čudeži.
Midva danes sicer nisva več skupaj, ker pa imava skupaj otroka se še videvava občasno, kadar gre otrok k njemu na obisk. Poudarila bi, da so nama srečanja pomagala iti narazen v miru in največji meri kolegialnosti. Sicer bi se verjetno sovražila ali pa večno trpela zaradi nerazrešenih dilem, ki bi obvisele med nama.
Mediacijsko srečanje priporočam vsem parom, ki imajo težave, predvsem pa naj se ga poslužujejo takoj, ko nastopijo težave in ne takrat, ko je že prepozno. Veliko se da narediti tudi preventivno, kar je zelo pametna investicija.
Patricija (psevdonim)
Zavod RAKMO
Center za mediacijo in obvladovanje konfliktov
Parmova ulica 53,
1000 Ljubljana
od 8. ure do 15. ure.
Vprašanja izven delavnika lahko pustite v odzivniku ali pošljete na info@rakmo.si.