Konflikti nam lahko prinašajo veliko prednosti. Če jih znamo reševati in se iz njih učiti lahko postanejo odlično orodje za osebno rast. Konflikti so povsem normalen del naših življenj in v vsakdanjiku se velikokrat ali pa kar vedno znova soočamo s raznoraznimi konflikti, nestrinjanji, različnimi pogledi in spori. Spretnosti konstruktivnega reševanja konfliktov nam zato pridejo prav prav na vsakem koraku, saj nam pomagajo, da se lažje in uspešnejše soočamo s konflikti in jih rešujemo. S tem si namreč pridobimo veliko prednosti, ki nam jih lahko prinašajo konflikti. Poglejmo si nekaj prednosti in pozitivnih lastnosti, ki nam jih lahko dajo konflikti:

Konflikti nam lahko pomagajo, da ozavestimo probleme v odnosu, ki jih je potrebno rešiti.

Pod vsakim konfliktom navadno leži problem, ki pa se ga pogosto niti ne zavedamo. Ko pride do konflikta, se lahko vprašamo, kakšen problem ali kakšna neusklajenost je pripeljala do njega. Če si uspešno odgovorimo na to vprašanje, se lahko skupaj lotimo reševanja pravega problema, ki ga sicer morda nikoli ne bi odkrili.

Konflikti mobilizirajo energijo in povečujejo motivacijo za soočenje s problemi.

Konflikt, še posebej, če je povezan z napetostjo in jezo, predstavlja vir energije, ki pa se na žalost vse prepogosto uporabi destruktivno, to je za nasilje do drugih, do sebe ali za prekinitev odnosa. Ravno tako, kot za destruktivno delovanje, bi lahko energijo napetosti oz. jezo uporabili za konstruktivno delovanje.

Konflikti spodbujajo spremembe.

Pri vsakem odnosu in skupini pride čas, ko je potrebno določene stvari spremeniti, se naučiti novih spretnosti in zanemariti stare navade. Včasih se tega niti ne zavedamo in morda skušamo ohranjati staro kljub nujnosti, da bi se stvari spremenile. Konflikt pa lahko pripomore k temu, da pride do spremembe, ki je nujna.

Konflikti razbijajo monotonost življenja, spodbujajo nove interese, pomenijo izziv in vnašajo dinamiko.

Domneva se, da konflikt oz. negativnost, namesto statičnega usvarja dinamično ravnotežje, ki vsebuje možnost za spremembo, adaptacijo in obnavljanje. Morda je ravno to mehanizem, zaradi katerega se ljubezen v trajnih zakonih spreminja in ostaja živa in preprečuje rigidnost.

Konflikti pogosto pripomorejo k ustreznejši odločitvi.

Če se drugi ne strinjajo z nami, nas to vzpodbudi, da svojo odločitev bolj skrbno in podrobno premislimo, poiščemo dodatne informacije in odkrijemo nove možnosti. Na osnovi tega lahko odkrijemo boljše rešitve ali se izognemo odločitvam, ki bi bile napačne le zato, ker nismo upoštevali vseh relevantnih dejavnikov.

Konflikti znižajo napetost v vsakdanjih odnosih.

Konstruktivno soočanje s konflikti razreši številne majhne napetosti, ki se pojavljajo v medosebnih stikih. Ena od funkcij konflikta je tudi sproščanje napetosti, ki se je nabrala med dnevom ali v odnosu. V tem primeru konflikta sploh ni potrebno razreševati, ampak le počakamo, da mine.

V konfliktu bolje spoznamo samega sebe.

Ugotovimo lahko kaj nas spravlja v jezo, strah, žalost. Odkrijemo lahko lastne vzorce odzivanja na napetost in sposobnost obvladovanja čustev. Bolj lahko ozavestimo naše želje in potrebe, prepričanja, vrednote, stališča, ...

Konflikti lahko odnos poglobijo in obogatijo.

Razrešeni konflikti utrdijo prepričanje, da je odnos dovolj trden, da zdrži tudi preizkušnje in lahko kljubuje problemom. Na ta način se poveča tudi zaupanje v drugega in v odnos oz. njegovo trajnost, kar poevča občutek varnosti.

V konfliktu bolje spoznamo drugega.

Ugotovimo lahko, kako se drugi odziva na stresno situacijo, kakšne strategije uporablja, da bi dosegel svoj cilj, koliko samoobvladovanja je sposoben, kje je meja njegove dobrohotnosti in skrbi za nas oz za druge, kaj mu je zares pomembno, kaj ga prizadene ali razjezi, kdaj se umakne, ...

Konflikti spodbujajo osebnostno rast.

Tako, kot k razvoju odnosa, razrešeni oz. obvladani konflikti, prispevajo tudi k razvoju posameznika, ne samo k njegovi večji sposobnosti obvladovanja konfliktov in spoznavanja sebe, ampak tudi večajo sposobnost obvladovanja sebe, poglabljajo razumevanje sveta in življenja ter širijo njegovo perspektivo.

Razrešeni oz. obvladani konflikti povečujejo in utrjujejo sposobnosti razreševanja in obvladovanja konfliktov.

Tako kot razvoj drugih spretnosti, tudi obvladovanje konfliktov terja urjenje. Poleg tega, da povečujejo izurjenost, razrešeni konflikti utrjujejo tudi prepričanje, da je razreševanje možno, kar še dodatno poveča sposobnost obvladovanja konfliktov.

Razrešeni konflikti prispevajo k širjenju znanja in poglabljanju razumevanja sveta oz. življenja.

Ob konfliktih se lahko soočimo s problemi in vprašanji, na katera prej nismo bili pozorni. Posledično lahko povečamo svoje znanje z določenega področja, ki je potrebno za razrešitev konflikta, ostane pa nam tudi potem, ko je konflikt že razrešen

Razrešeni konflikti prinašajo višjo raven kulture v interakciji in omogočajo bolj intenzivno sodelovanje.

Če konflikte razrešeimo odkrijemo način sobivanja elementov, ki so se prej zdeli nezdružljivi. To prinaša višjo kulturo, tako na ravni vsebine, saj je odnos ali skupina bogatejša, kot tudi na ravni načina, saj tako posamezniki, kot skupina, postanejo sposobni upoštevati in sprejemati različne vire, kljub navidezni nezdružljivosti.

Razrešeni konflikti omogočajo večje zaupanje drug drugemu in samemu sebi.

Če konflikta ne razrešimo tam, kjer obstaja, drugemu ne moremo zaupati. Nesmiselno bi bilo pričakovati od drugega, da bo upravičil naše zaupanje, glede stvari, ki ni usklajena.

Podobno ne moremo zaupati sebi, če smo v sebi razcepleni, dokler notranje neusklajenosti ne razrešimo ali obvladamo.

Ko je konflikt resnično razrešen, lahko spet zaupamo drugemu.

Odlomek iz knjige Mediacija (Iršič, M.)

Marko Iršič

Večina ljudi razume konflikt kot prepir ali celo pretep ter meni, da so konflikti škodljivi in da se jim je najbolje izogibati. Po drugi strani pa strokovnjaki ugotavljajo, da so konflikti v medosebnih odnosih neizogibni in da je ključnega pomena, kaj se z njimi naredi. Eden od štirih glavnih vzrokov za neuspeh v zakonu je namreč pomanjkanje spretnosti za reševanje problemov in konfliktov. Smiselno je torej, da razvijamo svoje sposobnosti za njihovo obvladovanje in reševanje.

Da bi bili bolj motivirani za razvijanje umetnosti obvladovanja konfliktov pomaga, če imamo pred očmi koristi, ki jih (razrešeni) konflikti prinašajo in možne negativne posledice nerazrešenih konfliktov. Če konfliktov ne razrešujemo, tvegamo poslabšanje vzdušja, upad komunikacije in slabitev odnosa, ter sčasoma njegovo prekinitev ali pa porast nasilja v odnosu. Tvegamo tudi, da (p)ostanemo ujetniki nerazrešenih konfliktov, saj dokler le teh ne razrešimo, odnos ne more napredovati na zadevnem področju. V še težjih primerih pa lahko nerazrešeni konflikti povzročijo tudi duševne ali psihosomatske bolezni. Najmilejša posledica konfliktov, ki bi jih morali razrešiti, a jih ne, pa je motnja optimalnega delovanja tako posameznikov kot tudi odnosa ali skupine kot celote.

Po drugi strani pa konflikti prinašajo celo vrsto pozitivnih posledic, saj pripomorejo, da ozavestimo probleme in najdemo ustrezne(jše) rešitve, spodbujajo spremembe, razbijajo monotonijo in mobilizirajo energijo, omogočajo, da bolj spoznamo sebe in drugega ter poglobimo in obogatimo odnos. Poleg tega razrešeni konflikti prispevajo k širjenju znanja in poglabljanju razumevanja sveta in življenja, omogočajo bolj intenzivno sodelovanje, prinašajo višjo raven kulture v interakciji ter omogočajo večje zaupanje tako sebi kot drugemu.

Da bi se lahko na konflikte bolj konstruktivno odzivali, je potrebno, da se jih naučimo hitreje opaziti. Na ta način bomo imeli več časa za izbiranje ustreznega odziva nanje in več časa za iskanje njihove rešitve. Kolikor hitreje konflikt opazimo ali celo predvidimo, toliko lažje ga rešimo ali obvladamo. Če ga prepoznamo šele takrat, ko se dva že divje prepirata ali celo stepeta, so možnosti za uspešno obvladovanje precej manjše.

Poleg tega, da konflikte čim prej opazimo, pa je potrebno tudi, da se urimo v njihovem obvladovanju. Za začetek se lahko urimo v reševanju in obvladovanju majhnih konfliktov v odnosih, kjer obe strani hočeta dobro sodelovanje ali dober odnos. Sčasoma se lahko izurimo v konstruktivnem obvladovanju konfliktov do te mere, da nam tudi večji konflikti ali konflikti v slabših odnosih ne bodo povzročali več težav.

Spreminjanje vedenjskih vzorcev
Če bomo vse delali kot doslej, bodo tudi posledice naših dejanj ostale podobne. Če hočemo torej spremeniti izide konfliktov, ki se pojavijo, moramo najprej spremeniti naše odzivanje nanje. Vendar pa je konflikt v splošnem stresna situacija in bolj ko je situacija stresna bolj so naši odzivi avtomatični. Zaradi tega se tudi pogosto zgodi, da se med konfliktom vedemo tako, kot se sicer ne bi in nam je kasneje žal, a ko naslednjič pride do konflikta, spet reagiramo podobno. Pomembno je, da poiščemo način, na katerega bi se želeli odzivati. Če ne najdemo boljšega odziva, potem je nesmiselno pričakovati, da se bomo naslednjič odzivali drugače. Ko ga odkrijemo, pa se moramo v njem izuriti do te mere, da bo postal bolj ali manj avtomatičen. V stresu konflikta namreč ne bomo sposobni razmišljati, kako bi lahko reagirali, ampak se bomo tako ali drugače avtomatično odzvali.

Konflikt je potrebno razdeliti na manjše dele
To, kar v splošnem razumemo pod izrazom konflikt, je v resnici posledica cele vrste manjših konfliktov, ki se naenkrat zgrnejo na odnos ali skupino. Potrebno je prepoznati konflikte ali neusklajenosti, ki se ob prepiru pokažejo in reševati posamezne neusklajenosti, ne pa vseh hkrati. Če bomo hoteli rešiti vse naenkrat, po vsej verjetnosti ne bomo rešili ničesar, ostal pa bo občutek, da se ne da ničesar rešiti.

Vzgoja za obvladovanje konfliktov
Če sami ne znamo obvladovati konfliktov, zaman pričakujemo, da jih bodo znali naši otroci, zato je prva dolžnost staršev v tem oziru, da se naučijo obvladovati lastne konflikte, saj bodo šele potem znali pri tem pomagati svojim otrokom. Otroci se namreč osnovnih vzorcev v odnosih, še posebej pa načinov soočanja s konflikti, naučijo predvsem v družinskem okolju. Tako kot so se naučili doma, se bodo kasneje na konflikte odzivali tudi v lastnem zakonu.

Vse prepogosto pa je bolj ali manj edini nauk, ki ga otroci slišijo od svojih staršev le: "Otroci, nehajte se prepirati!". Tudi v ozadju otroškega prepira so neusklajenosti, ki jih otroci ne znajo bolj konstruktivno razrešiti in namesto, da jih samo mirimo in s tem privzgajamo prepričanje, da se ne da ničesar rešiti, si lahko vzamemo čas in jim pomagamo, da bodo prepir konstruktivno razrešili in s tem razvijali tako svoje sposobnosti obvladovanja konfliktov, kot tudi prepričanje, da je razreševanje mogoče.

• Zavod SERAFIN
• Center PER-ME-UM
• Zavod ARSIS
• Zaporniški vikariat
• Zavod za razvoj podjetništva in turizma Prevalje
• Aulos
• Lameks nova d.o.o.
• Ksenija Abram s.p.
• OŠ Miklavž na Dravskem polju
• Medios
• Družba »Skupaj rešimo spor – družba za mediacijo in reševanje sporov«
• Concordia
• SCSD
• Mocis
• Vdc Polž
• Zavod Entra
• O.Š. Slovenj Gradec
• Europäisches Institut für Gemeinschaftsbasierende Konfliktlösung (GBKL)
• Ridgewood foundation
• Mediators beyond borders
• Seemf
• Emni
• Mediate.com
• Nicholas Brealey Publishing
• Good Year Books
• Janis Publications
• John Wiley&Sons, Inc.
• Research Press